Danes je dan spomina na mrtve, dan, ko se pri nas in drugod po svetu spominjamo umrlih. To je predvsem intimen, notranje slovesen praznik, posvečen spominu na vse tiste, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje. Kulture po svetu dan mrtvih obeležujejo na različne načine. Za nekatere je to dan veselja in druženja, ker se spomnijo pokojnih.
V Sloveniji prvi november poznamo kot dan spomina na mrtve od leta 1991, ko je bil priznan kot uradni državni praznik in dela prost dan. Slovenci nismo obdržali poimenovanja vsi sveti, ampak smo ohranili poimenovanje, ki so ga uvedli v nekdanji Jugoslaviji. Socialistični koledar jugoslovanskih oblast je vsebinsko preoblikoval prvi november in ga preimenovale v dan mrtvih. Skušal je spremeniti dotedanjo vlogo krščanskih praznikov – krščanski simbolizem zamenjati s civilnim.
ZGODOVINA IN OBIČAJI ČAŠČENJA UMRLIH
Čaščenje umrlih je razširjeno po vsem svetu, saj je verovanje v drugo, posmrtno življenje staro toliko kot človeštvo. V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali.
Tudi krščanstvo je že od nekdaj primerno častilo pokojne. Svetnikov so se spominjali na dan godu, mučencev pa z javnim čaščenjem, a ker je njihovo število hitro naraščalo, seveda ni mogel vsak dobiti svojega praznika. Zato se je katoliška cerkev odločila za poseben spominski dan v čast vsem mučencem in svetnikom skupaj. Krščanstvo je spremenilo pogansko animistično gledanje, tako da je rajne prikazovalo kot »duše v vicah«, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih. Domači so najemali tudi druge, da so molili za njihove rajne, predvsem so to naročali revežem in otrokom; ti so svoj čas hodili od hiše do hiše in ljudje so jih obdarjali z obrednim pecivom (prešce, vahtiči, krželji, mižnjeki).
Od začetka 7. stoletja je bil ta dan 13. maj, dan posvečenja starega rimskega Panteona v cerkev Marije device in vseh mučencev. Dobrih sto let pozneje je papež Gregor III. v baziliki svetega Petra posvetil poseben oratorij, kapelo, in ta spominski dan je sčasoma postal dan vseh svetnikov, dan mrtvih. Na ta dan se je v Rimu zbralo veliko ljudi, a pomlad je bila čas, ko je v mestu primanjkovalo hrane celo za domačine, kaj šele za množico romarjev. Zato je papež Gregor IV. leta 835 prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na 1. november.
DANES POTEKAJO PO SLOVENIJI ŠTEVILNE SLOVESNOSTI
Osrednja bo ob spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani. Na njej bo predsednik republike Borut Pahor k spomeniku položil venec. Predsednik DZ Židan in predsednik vlade Šarec pa bosta v Ljubljani položila vence k pomniku padlim v vojni za Slovenijo ’91, k spomeniku padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije 1941-1945, k Lipi sprave in h kostnici žrtev 1. svetovne vojne na Žalah. Še prej bo premier Šarec položil venec k spomeniku Rudolfa Maistra v Kamniku. Pri grobnici na sv. Urhu bo žalna slovesnost, kjer bo imel nagovor evropski poslanec Igor Šoltes, udeležila pa se je bosta tudi poslanca Jani Möderndorfe in Marko Koprivc ter položila venec. Slovesnosti bodo potekale tudi v tujini.
vir: STA
zgodovina.si