Na RTV Slovenija je Dr. Jože Možina je v nedavni oddaji Intervju gostil Saro Bevc Jonan, inženirko fizike in kristjanko, ki je bila skupaj z družino prisiljena pobegniti iz Iraka po grožnjah s smrtjo. Je aktivno vključena v slovensko skupnost, v intervjuju pa je nazorno opisala, v kakšnih razmerah so živeli kristjani v večinsko muslimanski državi. V intervjuju gostja med drugim predstavi tudi svoj pogled na množične nelegalne migracije, prav tako pa opozarja na težek položaj kristjanov na Bližnjem vzhodu.

Begunka iz Bagdada Sara Bevc Jonan pripada skoraj dva tisoč let stari Kaldejsko babilonski cerkvi z Bližnjega vzhoda, ki v zadnjih letih pod udarom islamskih skrajnežev doživlja svoje najtežje trenutke in je dejansko na pragu izumrtja, razberemo iz opisa nedavne oddaje Intervju, ki je bila v nedeljo zvečer na sporedu prvega programa TV Slovenija. Gostjo je v studiu gostil dr. Jože Možina. Sarina družina je sodila v višji, izobraženi sloj iraške družbe in je dobro živela, dokler ni prevladal radikalni islam. S svojega doma so bili prisiljeni zbežati potem, ko so jim začeli groziti s smrtjo, češ da jim ni mesta v muslimanski družbi. Kristjani so tako postali dvojne žrtve, ki jih ne ščiti nihče.

Sarina družina se je podala na tvegano pot begunstva. Iz Iraka so prek Sirije in Turčije ilegalno prispeli na Balkan in od tam v Slovenijo. Družino so februarja 2003, nekaj mesecev pred napadom Združenih držav Amerike in Velike Britanije, tihotapci ljudi, katerim so morali plačati več tisoč evrov, pustili v Novi Gorici in jim rekli, da so v Italiji. V prispevku pred začetkom intervjuja navedejo, da je leta 2003 v Iraku še živelo milijon in pol kristjanov, danes pa jih je le še približno 250 tisoč.

Gostja opozarja, da ima migrantski pritisk tudi politično ozadje in da se migranti mnogokrat ne želijo integrirati
Po izobrazbi je inženirka fizike in pri 28 letih je postala asistentka na univerzi, kjer je pripravljala magisterij iz laserske fizike. Na fakulteti se je odločila dati odpoved, ko so se pričeli stopnjevati pritiski, da bi se aktivno vključila v Husseinovo stranko ter da bi sodelovala v vojaških projektih s področja laserske tehnologije. Situacija je bila vse slabša, pritiski na kristjane so se stopnjevali, prav tako pa so družino k izselitvi iz Iraka spodbujali sorodniki, ki so se pred tem že preselili. Tudi muslimanska večina je kristjanom velikokrat kar eksplicitno rekla, da ne sodijo v Irak. V Evropo so nameravali vstopiti legalno in s prodajo premoženja so pričeli že leta prej. A po 11. septembru so se razmere na Zahodu zaostrile in vizo je bilo nemogoče pridobiti – po več tisoč evrih plačila so pridobili le turško vizo.

Družina se je na poti, ki je potekala po balkanski poti, bala za svoje življenje, prečkali so države, kot so Kosovo, Srbija in Hrvaška, za vsak korak poti pa so morali dodatno plačati. Na koncu so jih tihotapci pustili v Novi Gorici in šele, ko so želeli kupiti karto za vlak proti Vidmu, so ugotovili, da se nahajajo v Sloveniji. Končna destinacija je bila zanje sicer Nemčija ali Švedska, a to, da so ostali v Sloveniji, Sara Bevc Jonan ocenjuje kot dober razplet.

V okviru svojega dela z migranti jo preseneča, da med vsemi migranti ni srečala niti enega kristjana, in žalosti jo, da velikokrat sploh ne morejo oditi, novinar Možina pa je navedel možnost, da jih zadržujejo turške oblasti. Kar je po njenih besedah najbolj čudno, je to, da nobena izmed bogatih arabskih držav ne sprejema beguncev, ki so iste kulture in iste vere kot domače prebivalstvo in bi se tam tudi najlažje integrirali. Opozarja pa, da se nekateri sploh ne želijo prilagoditi slovenski kulturi, kot kristjanka pa ima negativne izkušnje tako s strani Slovencev kot s strani beguncev, ki jim skuša pomagati.

Rada pomaga, a obenem je kritična do evropske migrantske politike!
V Sloveniji dela z begunci, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ter poučuje arabščino. Rada pomaga ljudem v stiski, posebej beguncem, a obenem ocenjuje, da je politika Evrope do tega vprašanja naivna in kratkovidna, saj bogate muslimanske države nočejo sprejemati svojih bratov po veri, tako da ima migrantski pritisk na Evropo tudi politično ozadje. Priseljenci z drugačno kulturo, vero in tradicijo so ljudje v stiski. Pogosto imajo težave z integracijo v evropskih državah, med njimi pa so tudi taki, ki se kulturnemu okolju države gostiteljice niti nočejo prilagoditi. Opozorila je tudi, da bi se morala evropska politika bolj osredotočiti na ohranjanje identitete.

Sara, ki se je zelo dobro naučila slovenskega jezika in težav z integracijo ni imela, pravi: “Če smo prišli sem, normalno, da spoštujemo našo novo deželo in prvi korak je, da se naučimo jezika. Če hočem biti del družbe, če hočem biti Slovenka, moram govoriti slovensko.” Ob tem, da spoštuje slovenske navade in kulturo, poudarja, da je obenem ponosna tudi na svoje iraško poreklo, ki ga ohranja. Posebej zanimivo je, ko nam med pogovorom v aramejščini, kaldejskem obrednem jeziku, ki so ga je govoril v Jezusovih časih, prebere molitev. Sara Bevc Jonan je aktivno vključena v slovensko skupnost, Slovenija je zanjo kot druga domovina.

Zelo zanimiv je njen pogled na svet, posebej na Evropo, za katero meni, da izgublja svojo moralo in vrednote. Glede svoje druge domovine pa pravi: “Moji ljubi Sloveniji želim mir, da bi vedno živeli v miru. In da bomo Slovenci, kamor se štejem, ohranili svojo kulturo in skrb za državo. Da ne bomo mi potem izgubili vsega. Res ne želim, da bi se zgodilo kot z nami, Kaldejci, Aramejci. Mogoče nismo znali dovolj skrbeti za svojo domovino. Ne želim, da bi Slovenci to izgubili.”