8. februar je dan, ko se je leta 1849 od nas poslovil mojster poezije dr. France Prešeren. Dan njegove smrti  je že od leta 1945 slovenski kulturni praznik, od leta 1991 pa tudi državni praznik in s tem dela prost dan.

Prešeren se je rodil v kmečki družini v gorenjski Vrbi. Bil je priden in uspešen učenec, zato se je izšolal za pravnika. Po študiju na Dunaju se je vrnil na rodna tla; v Ljubljani je opravljal odvetniško prakso, se zaljubil v nesojeno ljubezen Primičevo Julijo in napisal večino svojih pesmi. Pri pesnjenju ga je usmerjal tudi njegov prijatelj Matija Čop. Prešeren je bil osrednji pesnik zbornika Kranjska čbelica in zato tudi prišel v spor z Jernejem Kopitarjem, ki se je v tistem obdobju bolj kot k slovenski nagibal k srbski književnosti.

Prešernovo življenje je bilo bolj ali manj nesrečno – izguba prijatelja Čopa, neuslišana ljubezen – vse to je vplivalo na Prešernova dela. Poleg visoke poezije, ki je mnogi niso niti razumeli je med njegovimi deli mogoče najti priložnostne duhovite pesmi.

Pa vendar je vsakomur znan po svoji pesniški zbirki Poezije, kjer si lahko preberete Krst pri Savici, posvečeno Matiji Čopu, sonet O Vrba posvečen Prešernovem rojstnem kraju, mojstrski Sonetni venec sestavljen iz 14 sonetov in dodatnega, 15. soneta – akrostiha – ki ga je Prešeren naslovil z Magistrale in je sestavljen iz začetnih črk imena Prešernove ljubezni Primičeve Julije. In kdo ne pozna Urške in Povodnega moža izpod peresa največjega slovenskega pesnika? In nenazadnje v Poezijah najdemo tudi Zdravljico, ki jo je Prešeren zapisal leta 1944 in katere 7. kitica je danes slovenska himna.

 

Po Francetu Prešernu pa se imenujejo tudi nagrade, ki jih vsako leto podeli Prešernov sklad Ministrstva za kulturo. Prešernova nagrada se lahko podeli ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico. Nagrada Prešernovega sklada pa se podeli ustvarjalki oziroma ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Prešernovo nagrado za leto 2021 sta prejela arhitekt Marko Mušič ter pesnik, pisatelj, dramatik in avtor radijskih iger Feri Lainšček.

Nagrado Prešernovega sklada leta 2021 pa so prejeli: pesnik Brane Senegačnikviolinistka Lana Trotovšekgledališki režiser Tomi Janežičrežiser in scenarist Matjaž Ivanišinslikar Sandi (Aleksander) Červek in arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc.

Čestitke Prešernovima nagrajencema, ter dobitnikom nagrade Prešernovega sklada, vsem vam pa en lep, kulture poln kulturni praznik!