Prehitra rast ameriškega gospodarstva?
Avtor prispevka: Simon Logar, direktor sektorja investicijskih skladov, NLB Skladi, d.o.o.
Še pred časom je bila glavna skrb vlagateljev, da svetovna gospodarstva rastejo prepočasi in ne sledijo borznim trgom. V preteklih tednih so se vlagatelji začeli spraševati, če morda ameriško gospodarstvo ne raste prehitro.
Zaradi padajočega že dlje časa trajajočega trenda novo okuženih in za razliko od Evrope tudi jasne obljube o dovolj cepivih proti COVID-19 ter obsežnih fiskalnih spodbudah bodo ZDA verjetno letos med razvitimi državami vodilne pri gospodarskem okrevanju. Ekonomski pospešek se nedvomno zdi mamljiv, a hkrati lahko vodi v (pre)hitro rast inflacije.
Cena 10-letnih ameriških državnih obveznic je v petek v času trgovanja ponovno upadla, letna donosnost do dospetja pa se je posledično povečala na 1,64 %. Inflacijska pričakovanja za naslednje desetletje so se dvignila najvišje v zadnjih sedmih letih. Za takšna makroekonomska okolja je tradicionalno značilna povečana nihajnost cen vrednostnih papirjev, vendar so splošni delniški indeksi, kot sta Dow Jones oziroma S&P 500, teden ponovno zaključili na rekordnih vrednostih vseh časov.
Ob tem se velja spomniti dogodkov pred letom dni, ko so zaradi strahu pred pandemijo v nekaj tednih delnice po vsem svetu v povprečju izgubile nekaj deset odstotkov vrednosti, finančni učbeniki pa nas bodo še dolgo spominjali na enega največjih preplahov na borznem parketu. Pod enoletno obdobje ljudje velikokrat potegnemo črto in ocenimo stanje. Ni težko ugotoviti, da so delnice danes v povprečju na rekordnih vrednostih tudi zaradi mnogih monetarnih in fiskalnih spodbud.
Nekatere napovedi za ameriško rast BDP v letu 2021 že presegajo 7 %. Na krilih ravnokar sprejetega fiskalnega paketa pomoči Američanom v višini 1.900 milijard USD bi se lahko tako prvič po letu 1984 zgodilo, da bi letna gospodarska rast ZDA celo prehitela gospodarsko rast Kitajske. Namreč za razliko od fiskalnih spodbud Trumpa, bo Bidnov načrt reševanja Amerike veliko bolj dvignil agregatno povpraševanje, saj viša prihodke revnejšim bolj kot bogatim. Manj premožni pa navadno namenijo višji delež dodatnega razpoložljivega dohodka takojšnji potrošnji.
Dotok nove delovne sile bo pod obstoječimi plačnimi obljubami delodajalcev oviran zaradi visokih spodbud nezaposlenim vsaj še do septembra 2021. Ampak če gre verjeti ameriški centralni banki, FED ne bo hitel z zategovanjem pasu tudi ob morebitnem pregrevanju ekonomskega okolja oziroma višji inflaciji od želene.
Izjemno leto je tudi za imetnike bitcoina. To, da ni možno izračunati oziroma utemeljiti notranje vrednosti te kriptovalute, investitorjev ravno ne moti. Na dolgi rok je še vedno za povprečnega vlagatelja z zmernim odnosom do tveganja optimalna kombinacija med delnicami in obveznicami. Bitcoin pa je lahko začimba v dobro premešani glavni jedi iz obveznic in delnic. Pri tem pa verjetno ni odveč opozorilo že naših babic, da preveč začimbe lahko pokvari tudi glavno jed.
Prispevek je OGLAŠEVALSKA VSEBINA