Ni le covid-19 tisti virus, ki ogroža naša zdravje v tem letu. NIJZ je v letošnjem letu v Sloveniji zaznal porast primerov mišje mrzlice. Letos so potrdili že 213 primerov, največ oseb pa je zbolelo v idrijski občini.
Glodavci bivajo po kleteh, drvarnicah in napol zapuščenih hišah in jih onesnažijo z urinom, blatom ali s slino, kar pa predstavlja vir okužbe za ljudi. Poleg čiščenja ali del v dlje časa zaprtih prostorih nastaja nevarni aerosol tudi ob rušenju starih objektov, delu na polju in ob aktivnostih v gozdu, zato so kmetovalci in gozdni delavci še posebej izpostavljeni okužbi.
Bolezenski znaki se običajno pojavijo od dva do štiri tedne po okužbi, lahko pa tudi kasneje. Nenadoma se pojavi visoka vročina in mrzlica, bolnik ima močan glavobol ter bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se motnje vida, bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, po obrazu se pojavi rdečica podobna opeklinam po sončenju. Pozneje pride do nenadnega upada krvnega pritiska, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah ter akutna odpoved ledvic. Okrevanje po mišji mrzlici lahko traja več tednov ali mesecev.
Mrtve miši, ki so kronično okužene z virusom mišje mrzlice, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, zato je treba ravnati skrajno previdno. Posamezno poginulo miš ali drugega poginulega glodavca lahko občani zakopljejo, sežgejo ali odložijo med preostanek komunalnih odpadkov, če pa gre za večje količine poginulih miši, pa naj jih občani zapakirajo v biološko razgradljivo neprepustno embalažo in se obrnejo na veterinarsko higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta, svetuje NIJZ.