Danes je martinovo – dan, ko se mnogo evropskih držav spominja Svetega Martina iz Toursa, ki je dal svoj plašč beraču, da bi le-ta lahko z njim skril revščino. V Sloveniji se dan Sv. Martina praznuje kot praznik vina. Saj poznate tisti pregovor – Svet’ Martin spremeni mošt v vino? Namreč do martinovega se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ko pa ga Sv. Martin “požegna”, pa se spremeni v pravo vino. V skladu s šegami in navadami lahko šaljivi blagoslov simbolično opravi moški, preoblečen v škofa. Dogajanje ob martinovem je nekakšen simboličen zaključek vinogradnikovega dela v vinogradu; je čas, ko se vinogradniki in vinarji predstavijo s svojim moštom in mladim vinom.
Ker pa ob dobri kapljici dobro sede tudi hrana, ob martinovanjih ni na pokušino le vino, temveč tudi jedi kot je npr. Martinova gos in mlinci, pogosto pa je zraven tudi dušeno rdeče zelje. V slovenski Istri, kjer so pričeli z martinovanjem šele po 2. svetovni vojni, pa so tipične jedi povezane z olivnim oljem, pa istrski fuži, »žgvacet« ali golaž iz petelina ali kokoši, pečena gos, kislo zelje in ocvrt kruh z refoškom.
V izogib širjenja covid-19 so letos že drugo leto zapored večja martinovanja odpovedana. A Martinovo lahko še vedno ostane družinski praznik v krogu najbližjih z mladim vinom, ki ga letos ne bo toliko, kot lani, je pa zato letina zelo kvalitetna.