Slovenija je po mednarodnih raziskavah in primerjavah med državami davčno najmanj konkurenčna. Zato bi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini precej razbremenil dohodke zaposlenih. S postopnim dvigom splošne olajšave do leta 2025 bi torej vsak, ki dela v Sloveniji, na letni ravni zaslužil približno eno svojo letno plačo več kot jo zasluži sedaj.
Z davčno razbremenitvijo dohodkov bi se:
- povečal razpoložljivi dohodek delavcev,
- zmanjšala davčna obremenitev dela in
- povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva in zagotovila stabilno, predvidljivo in mednarodno primerljivo davčno okolje.
V Sloveniji je trenutno obremenitev dela z davki in prispevki ena najvišjih ne le v Evropski uniji pač pa tudi na svetu. To je vidno predvsem pri tistih, ki imajo povprečno plačo oziroma plačo malce višjo od povprečja. Slovensko gospodarstvo je prav zaradi visoke obremenitve dela manj konkurenčno in produktivno, visoka obremenitev dela je tudi eden od povodov za višjo brezposelnost.
Delavcem je njihov osebni dohodek po navadi glavni – nekaterim celo edini vir prihodkov in zato višina obremenitev na njegov dohodek ključno vpliva nato, ali bo svoje dohodke v celoti porabil ali pa bo konec meseca tudi kaj prihranil. V primeru, da bi bil novi Zakon o dohodnini sprejet, bi se zaradi nižje obremenitve dela ljudem plača zvišala in tako bi posameznikom ostajalo več denarja. A očitno dejstvo, da bi posamezniki imeli od svoje plače več, kot imajo sedaj, ni po godu vsem političnim strankam, ki se sicer rade pohvalijo s svojim čutom za socialo. Po drugi plati pa pričajo dejanja trenutne Vlade RS , ki je v času trajanja korona krize sprejela mnogo ukrepov in zakonov, ki so pomagali ljudem skozi težke korona čase. Tako imamo eno izmed najnižjih stopenj brezposelnosti v EU (Slovenija 3,9% brezposelnost, EU 6,8% brezposelnost) ter po mnenju strokovnjakov Evropske komisije eno izmed boljših napovedi gospodarske rasti. Mednarodne institucije s svojimi kazalniki potrjujejo, da je bila Vlada RS s svojimi ukrepi pravočasna, uspešna in učinkovita.
Katere prednosti bi torej prinesel nov zakon o dohodnini:
-
Okrepi se konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja;
-
Splošna olajšava se s trenutnih 3500€ postopoma zviša na 7500€, to pa pomeni višje plače;
-
Višje neto plače bodo motivacija izobraženem kadru, da bodo ostajali zaposleni pri nas in ne bodo odhajali v tujino;
-
Podjetja dobijo dodatne vzvode za nagrajevanje delovno uspešnih zaposlenih;
-
Znova se bodo usklajevale olajšave in lestvice s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin;
-
Razbremenijo se dohodki od kapitala;
-
Plačila dohodnine se oprostijo dohodki iz šolskih skladov ter dohodki otrok, ki prejemajo družinske pokojnine;
-
Zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1500€ letno za rezidente po 70. letu starosti ter rezidentom, ki so neprekinjeno več kot 10 let prostovoljno opravljali operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči in so bili kot prostovoljci vodeni v evidenci;
-
Ukine se boniteta za uporabo električnega motornega vozila za zasebne namene;
-
Spodbuja se vlaganje v zeleni in digitalni prehod;
-
Slovensko gospodarstvo se bo spodbujalo k dodatnemu investiranju, da bo na dolgoročnem nivoju bolj konkurenčni;
-
Uvedel pa se bo še nevtralni davčni status plačanih prispevkov za socialno varnost, davčnega zavezanca, plačanih s strani države oz. lokalne skupnosti.
Če bo torej Zakon o dohodnini sprejet, bo slovensko gospodarstvo lahko zacvetelo v svoji produktivnosti, brezposelnost se bo še zmanjšala in manj bo sive ekonomije. Delavke in delavci bodo tako prejemali višje plače, za uspešnost bodo lahko nagrajeni in vse to na račun znižanja davčnih obremenitev.