Gripa je okužba, ki jo povzročijo virusi. Značilna simptoma sta zvišana telesna temperatura in zelo slabo splošno počutje. Če bolezen nima težjega poteka, se počutimo bolje po kakšnem tednu. V tem času lahko simptome blažimo z različnimi rešitvami: z veliko kakovostnega počitka, toplimi napitki in mokrimi obkladki. V nekaterih primerih pa je dobro, da si pomagamo tudi z zdravili.
Virusi se pozimi veliko hitreje širijo.
Pogostost prehladov je treba pripisati tudi številu klic oziroma virusov v zaprtih prostorih, saj so prostori slabo zračeni in močno ogrevani. Sluznica je pogosto izsušena, zato je virusom, ki povzročajo prehlad, pot široko odprta. Zaradi mraza je oslabljena tudi imunska sposobnost telesa, kar poveča možnosti, da zbolimo.
Virusi se širijo s kapljicami
Gripo povzroča več tipov virusa influence. Najnevarnejši je virus tipa A, ki je bil odgovoren tudi za ptičjo in prašičjo gripo. Virusi se najpogosteje širijo s kapljicami, na primer pri kašljanju ali kihanju. Možna pa je tudi okužba ob neposrednem stiku, na primer ob poljubljanju.
Cepljenje je primerno za rizične skupine posameznikov, na primer za starejše in kronično bolne. Ker pa se ti virusi nenehno spreminjajo in prilagajajo, dolgotrajna zaščita pred njimi ni možna in je treba cepljenje ponoviti vsako leto.
Značilni simptomi gripe
Pogosto sta prva znaka okužbe z gripo občutek mrazenja in zelo slabo počutje. Kmalu za tem se pojavijo zvišana telesna temperatura, glavobol in boleči sklepi, potem pa še kašelj, smrkanje in bolečina v grlu. Bolnik je izredno utrujen.
Pri gripi lahko telesna temperatura naraste vse do 41 stopinj Celzija. Dokler raste, vztraja tudi občutek mrazenja. Ko vročina pade, pogosto sledijo izbruhi potenja, ki so za gripo prav tako zelo značilni. Simptomi navadno nastopijo nenadoma in v zelo močni obliki. To gripo loči od običajnega prehlada. Razlika med obema virusnima obolenjema je torej predvsem v poteku in intenzivnosti.
Možni zapleti
Gripa največkrat poteka brez zapletov in posledic. Če pride do zapletov, se virusni okužbi najpogosteje pridruži bakterijska. Pri sočasnih okužbah lahko pride do vnetja pljuč, vnetja srednjega ušesa ali vnetja srčne mišice. Tveganje za zaplete je povečano pri starejših, zelo majhnih otrocih, kronično bolnih in nosečnicah.
Če nas ujame gripa, se moramo potruditi, da se izognemo dodatnim zapletom. Zaradi gripe je imunski sistem močno oslabljen in zato dovzetnejši za druge okužbe, predvsem za bakterijske. Nevarne sekundarne okužbe lahko preprečimo tako, da počivamo, dokler se povsem ne pozdravimo.
Zdravljenje z zdravili
Gripe običajno ne zdravimo z zdravili. Antibiotiki ne pomagajo, ker bolezen nima bakterijskega vzroka. Zaviralci nevraminidaze, ki jih zdravnik sicer lahko predpiše ob gripi, preprečijo širjenje virusov in lahko skrajšajo trajanje bolezni ali pa ga omilijo, vendar bolezni ne pozdravijo.
Kako si lahko pomagamo sami
Najpomembnejše je, da poskrbimo za kakovosten počitek in da dovolj pijemo, zlasti takrat, ko imamo močno zvišano telesno temperaturo ali se potimo. Priporočljivo je pitje zeliščnega čaja, na primer iz mete, kamilice in lipe. Manj priporočljivo je pitje črnega čaja in kave, povsem neprimerno pa je pitje alkoholnih pijač. Priporočljiva je domača juha, ob visoki vročini si lahko pomagamo tudi z obkladki.
Precepljenost proti gripi se zmanjšuje
V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v Evropski uniji. Prejšnjo sezono je bilo pri nas cepljenih rekordno malo ljudi – manj kot 70.000 oseb, kar je precej manj kot pred približno 10-imi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev.
Zaskrbljujoč je trend precepljenosti, saj se število cepljenih vsako leto zniža. Prav tako se zadnja leta znižuje delež cepljenih v najbolj ogroženi skupini prebivalcev, to je med starejšimi od 65 let, ki je lani znašal le še dobrih 10 odstotkov, kar je daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gripi v skupini nad 65 let (in drugih rizičnih skupinah) kar 75 odstotkov. S povečanjem precepljenosti pri teh skupinah bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, pa tudi marsikatero smrt. Zato bi bilo v Sloveniji treba dodatno spodbuditi cepljenje proti gripi, predvsem rizičnih skupin in zdravstvenih delavcev.
Kje se izvaja cepljenje?
Cepljenje se izvaja pri izbranih zdravnikih in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po celi Sloveniji.
Cena cepljenja proti gripi za odrasle znaša 14 EUR, za otroke do treh let 12 EUR, za kronične bolnike in starejše od 65 let pa cepljenje stane 7 EUR.