Danes je v Evropskem parlamentu potekal najpomembnejša redna letna razprava o stanju Evropske unije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru strnila dosežke preteklega leta in predstavi prednostne naloge in pobude za naprej.
Beseda je tekla o prepovedi družbenih omrežij za mlajše od 13 let, napovedala je predstavitev novih časovnih načrtov vstopanja v Evropsko unijo za Črno goro in Albanijo, ob tem pa je bila zelo kritična glede Srbije. Omenila je, da bo Evropa vztrajala pri svojih podnebnih ciljih, ustanovila pa bo tudi evropsko gasilsko floto. Pripraviti bo potrebno novo varnostno strategijo, zato bo ustanovljen evropski varnostni svet. Umetna inteligenca, ki sicer prinaša veliko priložnosti tudi na področju zdravstva, naj bo zdravnikom v pomoč, ne sme pa jih nadomestiti. S področja zunanje politike je bilo govora o Izraelu, migrantih, trgovinskem primanjkljaju s Kitajsko, ter o Kanadi, kot prvi pridruženi članici Evropske unije.
Na njen govor se je odzvala slovenska evroposlanka Romana Tomc, ki je besede von der Leyenove komentirala takole:
“Letošnja ocena stanja Unije je bila odmik od preteklih govorov, ki so bili pogosto daleč od realnosti. So pa zato napovedi tokrat zelo ambiciozne. Eno največjih presenečenj je bila pobuda, da bi Kanada postala prva pridružena članica EU. Zadnji čas je, da tudi Slovenija ratificira trgovinski sporazum s Kanado (CETA), ki so ga leve vlade doslej blokirale. Pozdravljam odločnost pri napovedi zaščite otrok in mladostnikov na družbenih omrežjih. Ob hitrem razvoju umetne inteligence pa potrebujemo enako jasna pravila, kako izkoristiti njen potencial in hkrati odgovorno obvladovati tveganja.
A ko govorimo o prihodnosti Evrope, prepogosto pozabljamo na temelj vsega – demografijo. Danes največ govorimo o konkurenčnosti, gospodarski rasti, digitalizaciji, zelenem prehodu in varnosti. Toda demografija ni le vprašanje tega, koliko Evropejcev nas bo jutri, ampak tudi, kakšna bo Evropa jutri.
To ni zgolj statistika ali socialna politika. Je gospodarsko vprašanje in eden ključnih preizkusov naše prihodnosti. Evropska unija ima danes približno 450 milijonov prebivalcev, projekcije pa kažejo, da bi jih lahko do konca stoletja ostalo manj kot 400 milijonov. Hkrati se naše prebivalstvo hitro stara – do leta 2050 bo skoraj vsak tretji Evropejec starejši od 65 let. To pomeni manj delovno aktivnih ljudi, manjšo davčno osnovo ter vse večji pritisk na pokojninske in zdravstvene sisteme. Vsako leto izgubimo do dva milijona prebivalcev v delovno aktivni starosti. To ni več oddaljena grožnja prihodnosti. To je realnost, s katero se moramo soočiti danes.
Zato sem v govoru pogrešala večji poudarek na dveh izzivih, ki bosta odločilno zaznamovala prihodnost Evrope: demografiji in konkurenčnosti. Evropa mora biti prostor, kjer se splača živeti, ustvariti družino, delati, investirati in razvijati podjetja. Potrebujemo boljše pogoje za gospodarstvo, kakovostna delovna mesta in okolje, v katerem bodo starši lažje usklajevali poklicno in zasebno življenje.
Pri tem imamo pomembno vlogo tudi v Evropskem parlamentu. Skupina za demografijo je ena najbolj aktivnih in angažiranih v tej hiši. To kaže, da lahko demografski izziv preseže politične delitve. Demografija mora postati ena osrednjih prioritet evropskega proračuna in stalni steber evropskih socialnih politik. Varnost Evrope namreč ni samo vprašanje obrambe. Je tudi vprašanje naše gospodarske moči, demografske odpornosti in kakovosti življenja.
V govoru je bilo nekaj dobrih predlogov. Upam, da se vsi ne bodo izgubili v bruseljskih birokratskih mlinih. Evropa bo močna toliko, kolikor bo znala velike napovedi spremeniti v konkretne rezultate.“
