Kresovanje na slovenskem je izjemna kulturna dediščina, ki sega daleč nazaj še v poganske čase

Prvi maj je poznan tudi kot praznik delavstva, ki ga praznujejo v večini držav sveta. Njegova tradicija kot mednarodnega praznika dela se začne v letu 1866 s Haymerketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik.

Praznik tako izvorno nosi praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Prvi maj je bil vso svojo zgodovino izstopajoči dogodek za demonstracije različnih socialističnih, komunističnih in anarhističnih skupin.

S kurjenjem kresov na predvečer praznika dela so delavci opozarjali na svoje pravice. Lahko bi rekli, da so vizualna opozorila, ki naj spominjajo na delavske pravice. Prvomajski kresovi so tako služili kot komunikacijsko »orodje«.

Slovenski staroverci o 1. maju – staroverske šege

Slovenski staroverci so na svoji strani zapisali, da 1. maj ni zgolj spomin na turške vpade, vendar je običaj nadomestilo za ukinjeno praznovanje (po drugi svetovni vojni) kresne noči, ki se zgodi vsako leto v času sončevega obrata za god sv. Krstnika (24. junija). Praznovanje kresne noči je bil nekoč edini praznik v letu, na katerega se je človek lahko zabaval z mirno vestjo in kolikor je želel.

Kresovanje danes

Kresovanje na slovenskem je torej izjemna kulturna dediščina, ki sega daleč nazaj še v poganske čase, je o pomenu kresovanja povedal etnolog Janez Bogataj. S kurjenjem ognjev, ki simbolično pomagajo Soncu, da bi se čim bolj ogrelo in zasijalo z vso svojo močjo, torej na Slovenskem ni samo zgodovinska predstava, ampak je nadaljevanje naše tradicije z vsemi svojimi dopolnitvami in spremembami.

Danes kresovanje ne predstavlja več mističnega pomena, ampak zgolj družbeni značaj. 

Po ljudskem izročilu naj bi imela kresna noč izjemen pomen, saj naj bi v njej ljudje slišali govoriti živali in nekatere rastline so v tej noči pridobile posebno moč.

Iz uredništva Naše Zasavje vam želimo lepo kresno noč in zaslužen počitek za praznik dela.