Na posvetu ob izidu zbornika ŽupanJA v organizaciji državnega sveta in Inštituta za ustavno pravo so opozorili na podzastopanost žensk na županski funkciji, trenutno je zastopanost županj pri nas je 7,5 odstotna. Govorci so se strinjali, da lahko k drugačni sliki prispevajo kvote, a da je treba tudi v družbi zagotoviti pogoje za lažje odločanje žensk za politiko.
Predsednik državnega sveta, Alojz Kovšca, je omenil, da se s problematiko podzastopanosti žensk v politiki srečujejo tudi v državah z bistveno daljšo tradicijo, kot jo imamo v Sloveniji. Kot je spomnil, smo pri nas k tej problematiki pristopili z oblikovanjem pravnoformalnih podlag. Poudaril pa je, da so v državnem svetu, kjer pri volitvah ni kvot, trenutno samo štiri svetnice, tako v sedanjem kot v vseh dosedanjih mandatih pa ni bilo nobene svetnice iz skupine lokalnih interesov.
“Raziskave kažejo, da so zakonodajne politike v državah, kjer je zastopanost žensk večja, bolj prijazne ženskam, otrokom in drugim ranljivim skupinam”, je povedala državna svetnica Bojana Potočan.
Kot so predstavili na posvetu, je bilo na županskih volitvah pred štirimi leti ob 196 županih izvoljenih 16 županj, za ta položaj pa se je ob 703 kandidatih potegovalo 108 kandidatk. Zastopanost županj pri nas je tako 7,5-odstotna. Povprečen delež županj v evropskih državah pa je po navedbah državne svetnice Bojane Potočan nekaj več kot 15 odstotkov. Po prepričanju Potočanove je enakomerna zastopanost spolov pomembna tudi z vidika kakovosti javnih politik, saj so nekatera vprašanja pri moških drugotnega pomena. Kot je navedla, raziskave kažejo, da so zakonodajne politike v državah, kjer je zastopanost žensk večja, bolj prijazne ženskam, otrokom in drugim ranljivim skupinam.
Mnoge županje poročajo, da so se na funkciji srečevale s stereotipnimi oznakami, podtikanjem in umazano kampanjo.
V okviru priprave zbornika ŽupanJA so med drugim opravili primerjalno analizo z drugimi državami, pogovora z nekdanjima županjama Viko Potočnik in Ljudmilo Novak ter empirično raziskavo med aktualnimi županjami. Slednja je po besedah enega od vodij projekta Domna Končana pokazala, da aktualne županje vodijo predvsem manjše slovenske občine in da so imele pred izvolitvijo dolgoletne izkušnje v lokalni samoupravi, zaradi natrpanega urnika pa jim velik problem predstavlja skrb za družino. Šest županj je poročalo tudi o tem, da so se na funkciji ali ob kandidaturi srečevale s stereotipnimi oznakami, podtikanjem in umazano kampanjo.
Na posvetu je bilo sicer večkrat slišati, da so poleg kvot potrebni tudi drugi ukrepi, ki lahko ženske prepričajo, da se odločijo za politiko, kot so spremenjene družbene okoliščine in ženskim potrebam prilagojeni pogoji za delo, pomoč pri varstvu otrok in gospodinjskih opravilih ter denimo izobraževalni programi za županje.
Direktor Inštituta za ustavno pravo, Ciril Ribičič pa je opozoril, da je treba zakonske ukrepe za uravnoteženo zastopanost žensk upoštevati v korist nezadostne zastopanosti določenega spola. Tako so se v primeru razveljavitve kandidatne liste na zadnjih državno- zborskih volitvah zaradi preveč žensk na njej po njegovih besedah ustavne določbe, ki so namenjene zagotavljanju uravnoteženosti obeh spolov, uporabljale v korist moškega monopola.
VIR:STA