Trboveljski občinski svetniki so županji Jasni Gabrič dali pooblastila, da poskrbi za vse potrebne postopke za izstop občine kot družbenice iz družbe Ceroz Zasavje, ki ima nekaj manj kot dva milijona evrov izgube. Občina bo tako iz Ceroza izstopila predvidoma 1. januarja prihodnje leto, so sporočili. Na občini so namreč mnenja, da bi se z izgubo morali ukvarjati tisti, ki so odgovorni zanjo, Trboveljčani pa ne bodo plačevali za nekaj, za kar niso odgovorni niti krivi. Poleg tega se smeti na Cerozu kopičijo, domačini pa opozarjajo, da je smrad nevzdržen in da grozi ekološka katastrofa. Ali bo izstop trboveljske občine iz Ceroza kakorkoli vplival na odlaganje in ceno odpadkov se za zdaj še ne ve, so še dodali na občini.
Na občini so tako še dodali: “Neodgovorno bi bilo, da je občina del družbe, v kateri ne more o ničemer odločati, o dejanskem stanju in delovanju družbe nima pravih in realnih podatkov, po drugi strani pa nosi finančno odgovornost. V zadnjem času so se pojavila številne kritike in ugibanja občanov, ki so se na nas obračali zaskrbljeni, da bodo njihove položnice znatno višje zaradi negativnega finančnega poslovanja podjetja Ceroz.”
Poudarili so, da so na problematiko izračunanih cen po elaboratu opozorili že lanskega februarja na sestanku vseh družbenikov Ceroza, ki je potekal na Občini Trbovlje. Vendar se na njihove pomisleke in opozorila ni odzval nihče, kot tudi ne na vse ostale težave vodstvo Ceroza ni reagiralo, zaradi česar so danes v situaciji, ko ima podjetje ogromno izgubo. Občina izpostavlja tudi, da je bil z njihove strani postavljen pogoj za nadaljnje sodelovanje, in sicer izbris zlatega glasu, ki ga ima Občina Hrastnik, kjer je sedež Ceroza, s čimer bi si vse ustanoviteljice zagotovile, da bi bili vsi glasovi enakovredni. Dogovora o tem po več kot dveh mesecih še niso dosegli.
Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju, ki je z obratovanjem začel oktobra leta 2015 so ustanovile občine Hrastnik, Litija, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Projekt, ki je stal 12,8 milijona evrov, je s 70,4-odstotnim deležem sofinanciral evropski kohezijski sklad, 12,4 odstotka je prispevala država iz proračuna, omenjene občine pa so skupaj prispevale 17,2-odstotni delež.
Septembra lani je z mesta predsednice skupščine Ceroza, ki je obenem tudi nadzorni svet družbe, odstopila Urška Goršek Poznič, skupščino je takrat zapustil tudi član in predstavnik Marnega Jože Velikonja. Več kot takratni polmilijonski dolg pa je pridelal takratni direktor Vili Petrič, ki ga je po sporazumni prekinitvi pogodbe o zaposlitvi, nasledil že omenjeni Velikonja. Problem številka ena v Cerozu so odpadki RDF, torej tisti iz črnih zabojnikov. Cena zanje je na hrastniški deponiji daleč prenizka, zato bo prvi ukrep nujno povišanje cene, težave pa so tudi drugje. Povečanje cen naj bi tako občutili občani vseh občin lastnic Ceroza.