Odbor DZ za obrambo je pred dnevi podprl predlog dopolnitve zakona o gasilstvu, ki dodatek za stalnost za poklicne gasilce ureja primerljivo z drugimi uniformiranimi poklici. Vladi ob tem odbor predlaga, da preuči možnost refundacije finančnih sredstev občinam za leto 2018, za katero je predviden poračun razlike pri izplačilu dodatka. S predlogom zakona o gasilstvu se med drugim zagotavlja sredstva za zavarovanje operativnih gasilcev in tudi sredstva za preventivne zdravstvene preglede operativnih gasilcev.
Poklicni gasilci imajo kot javni uslužbenci na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči, pravico do dodatka za stalnost, če tako delo opravljajo več kot deset let za vsako nadaljnje začeto leto skladno z določilom 106.d člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Položaj gasilca danes kljub številnim obljubam države, da bo uredila status tako poklicnih kot prostovoljnih gasilcev, še vedno ni urejen tako kot bi si gasilci želeli. Največ težav je zaenkrat predvsem pri prostovoljnih gasilcih, kjer ni problematičen zgolj status, temveč tudi pomanjkanje zaščitne opreme.
S predlogom novele zakona o gasilstvu se tako podpira delovanje gasilske službe, predvsem se dopolnjuje status operativnega gasilca. S predlogom zakona se določa, da je status operativnega prostovoljnega gasilca odnos med delodajalcem in gasilcem, s katerim se stimulira zaposlovanje gasilcev tako, da se delodajalcu znižajo zavarovalne premije in imajo davčne olajšave.
Določa se tudi, da se zaradi narave dela gasilcev, ki so pri naravnih nesrečah vedno prvi in pri svojem delu tvegajo svoja življenja, da bi pomagali drugim, zagotavlja sredstva za zavarovanje operativnih gasilcev in tudi sredstva za preventivne zdravstvene preglede operativnih gasilcev.
S predlogom zakona se prav tako določa, da Republika Slovenija prostovoljnim operativnim gasilcem zagotovi financiranje dodatnega zdravstvenega zavarovanja in za vsak dan izvajanja operativnih nalog gasilstva tudi dodatno pokojninsko zavarovanje.
Po besedah sekretarja Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije Davida Švarca je predlagani zakon v tem trenutku edina možnost, “da bo po 13 letih odpravljena krivica, ki so je deležni poklicni gasilci”. So pa po njegovih besedah v sindikatu za enak status vseh poklicnih gasilcev. Odbor je predlagani zakon podprl brez glasu nasprotovanja. Podporo mu je izrazil tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, ki je menil, da so zajeti tudi gasilci v poklicnem jedru prostovoljnih gasilskih enot. “Vsaj tako bi moralo biti,” je dejal.
KDO BO DODATEK FINANCIRAL?
Podpredsednik Skupnosti občin Slovenije Marjan Kardinar pa je opozoril na vprašanje financiranja, ki bo bremenilo občine. Je mnenja, da bi morali skrb za gasilstvo obravnavati kot skupno nalogo. Sprejem zakona bo imel finančne posledice za občine, v katerih so organizirani javni zavodi na področju poklicnega gasilstva. Za vseh 14 zavodov na področju gasilsko-reševalne dejavnosti so te po besedah državnega sekretarja na letni ravni ocenjene na približno 144.500 evrov.
Sredstva za leto 2019 naj bi bila zagotovljena, za leto 2018 pa naj bi bilo treba zagotoviti dodatna sredstva. Člani odbora so zato soglasno sprejeli dodatni sklep, s katerim odbor vladi predlaga, da preuči možnosti refundacije finančnih sredstev občinam, ustanoviteljicam poklicnih gasilskih enot, za izvedbo obveznosti, ki jim bodo za leto 2018 naložene z zakonom.