Avtor prispevka: Žiga Žibert, upravitelj premoženja
Ameriška borza je tudi pretekli teden zaključila v znamenju bika. Znižanje inflacije je skupaj z odločitvijo o ohranitvi ključne obrestne mere ameriške centralne banke (Fed) vodilo v nadaljevanje rasti vrednosti delniških indeksov na krilih tehnoloških delnic. Na drugi strani Evropska centralna banka (ECB) nadaljuje z dvigi obrestnih mer, a vlagatelji kljub vsemu ostajajo optimistični. Rast vrednosti tečajev delniških naložb pa je beležila tudi Kitajska.
Bikovski trend v ZDA se nadaljuje. Indeks S&P 500 je dosegel najdaljše obdobje neprekinjene rasti vse od novembra 2021. Najbolj so blestele naložbe iz sektorja visoke tehnologije, kjer je še vedno prisotna evforija, povezana z umetno inteligenco. Tudi v preteklem tednu je prednjačila družba Nvidia, katere tečaj delnice je v letošnjem letu na krilih visokih pričakovanj porasel za več kot 200 odstotkov. Pozitivno je presenetila objava o stopnji inflacije za mesec maj, ki se je v ZDA na letni ravni spustila na 4 odstotke in je najnižja po marcu 2021. Vlagatelje tako predvsem skrbi 5,3-odstotna jedrna inflacija, ki izključuje nihanje cen hrane in energentov, saj le-ta ostaja krepko nad 2 % ciljem. Vrednost indeksa cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (PPI) je sicer v maju znova upadla in je najnižja od decembra 2020, kar nakazuje na to, da se zaradi cenejših surovin že kažejo popuščajoči pritiski na cene. K nekoliko bolj optimističnem vzdušju je svoje dodala tudi ameriška centralna banka (Fed), ki ohranja ključno obrestno mero nespremenjeno v rangu med 5,0 in 5,25 odstotka, bo pa verjetno na julijski seji potreben še dodaten dvig za 25 bazičnih točk.
Kljub nižji inflaciji in dejstvu, da je evroobmočje v tehnični recesiji, je ECB ključno obrestno mero dvignila še osmič zapored. Zaostrovanje denarne politike pa se ne zaključuje; predsednica ECB Christine Lagarde je namreč v svojem govoru dala jasno vedeti, da je njena prioriteta znižanje inflacije. Naslednji dvig bi tako lahko sledil že naslednji mesec,
poleg tega pa ECB od julija naprej ne bo več reinvestirala glavnic zapadlih obveznic. Omeniti velja, da se je industrijska proizvodnja v aprilu glede na marec na evrskem območju povečala za 1 odstotek, kar je nad pričakovanji analitikov.
Pozitivno je presenetila tudi Italija, ki je v prvem četrtletju beležila 0,6 odstotno rast bruto domačega proizvoda. Spodbudno pa je tudi, da se je Italija zavezala, da bo spoštovala proračunska pravila EU ter s tem nekoliko pomirila vlagatelje. Pozitivno vzdušje se je preneslo tudi na evropske trge, kjer so tečaji borznih indeksov prav tako kot v ZDA
pridobivali. Zaradi ostre denarne politike ECB pa so rasle tudi zahtevane donosnosti evrskih obveznic, tako da je zahtevana letna donosnost dveletne nemške državne obveznice konec tedna celo presegla 3,1 odstotka.
Japonski delniški trgi so teden zaključili nekoliko nižje, merjeno v evrih. Razlog za to je odločitev japonske centralne banke (BoJ), ki ohranja svojo »ultra« ohlapno denarno politiko. Ta sicer blagodejno vpliva na rast japonskih naložb v domači valuti, a povzroča zniževanje vrednosti jena, ki je napram evru dosegel 5-letno dno. V odzivu na slabše podatke iz gospodarstva je kitajska centralna banka znižala obrestno mero za srednjeročne operacije refinanciranja. Poleg tega pa je kitajska vlada napovedala nov sveženj spodbud, s katerimi želi spodbuditi razvoj industrije in nepremičninskega sektorja. Na krilih dobrih novic so delniški tečaji v deželi zmaja prav tako beležili rast in teden zaključili v zelenem.
Prispevek je oglasna vsebina; naročnik: NLB Skladi, d.o.o.