Božič je tradicionalni praznik, ki ga po cerkvenem koledarju v katoliških in protestantskih družinah praznujemo 25. decembra kot spomin na rojstvo Odrešenika, Jezusa Kristusa. Natančen datum njegovega rojstva ni znan. Nekateri ta čas razumejo tudi kot zmago svetlobe nad temo.
Zgodovinsko gledano je božič rojstni dan Jezusa Kristusa, Juda iz Nazareta, ki je tudi Mesija, Odrešenik. To dokazuje tudi ime, saj beseda božič etimološko razkriva, da gre za ‘malega Boga’, spočetega po Božji besedi, ki jo je devici Mariji izrekel angel. Da je takrat prišel med nas Božji sin, so iz znamenj na nebu razbrali tudi magi z vzhoda, ki jih tradicija imenuje svete tri kralje. Prišli so se mu poklonit in mu prinesli zlato, ker je kralj, miro, ker je prerok in kadilo, ker je véliki duhovnik.
Krščanski praznik tako ni le praznik okraševanja, pretiranega nakupovanja ali obdarovanja. V to se spreminja v zadnjih letih, ko smo nasičeni z bliščem in dobrinami vseh vrst, zato hlastamo po novih dobrinah, ki pa nas ne morejo trajno osrečiti.
Z darili, dekoracijo ter s prazničnim vzdušjem ni nič narobe, če le ohranimo pozornost na Bogu in ljudeh, ki nas obkrožajo. Žal pa sodobni človek zaradi številnih pritiskov in izzivov išče ljubezen na napačnih mestih in poskuša notranjo bolečino preglasiti z materialnimi sredstvi. Ljudje se ženejo za darili, ki pa zaradi hitenja in naveličanosti povzročijo ravno nasprotno: notranjo praznino, nesoglasja in odtujenost, namesto da bi prinesla mir, ljubezen in hvaležnost.
DEJSTVA O MIKLAVŽU IN ŠE DVEH »SODOBNIH« DOBRIH MOŽEH
Dedek Mraz je izmišljotina
Dedek Mraz in novoletna jelka sta velika izmišljotina, ki so si jo izmislili komunisti kot protiutež Božičku in božičnemu drevescu, ki je po pravilu smrečica, da so lahko tudi njihovi otroci doživljali radosti, kakršne so bili deležni ostali otroci ob Božičku in Miklavžu. Po padcu komunizma so skoraj povsod v novih demokratičnih sistemih ukinili ta komunistični stvor, le v Sloveniji, jugovzhodni Evropi, Ukrajini, Belorusiji in v Rusiji se je Dedek Mraz ohranil in danes dela družbo Božičku. Očitno ga je mogoče najti le tam, kjer še vedno niso razčistili s svojo zgodovino.
Diktator Stalin uvedel komunistično verzijo Božička
Po komunistični revoluciji leta 1917 so v Rusiji prepovedali Božička in praznovanje Jezusovega rojstva. V 20. letih je sovjetski diktator Stalin uvedel komunistično verzijo Božička in izumili so Deda Moroza, po slovensko Dedka Mraza. Stalin je ukazal, da Dedek Mraz ne sme prinašati daril za božič, ampak za novo leto, rdeče-belo obleko je zamenjal za modro ali belo, božično drevesce pa so preimenovali v novoletno jelko. Po zgledu Sovjetske zveze so komunistični režimi v Vzhodni Evropi po drugi svetovni vojni prav tako prepovedali Božička in vpeljali Dedka Mraza.
Ameriški božiček
Ameriški Božiček in okrašeno božično drevo kot izum, ki je prišel iz Amerike z rdečo obleko in belo brado. V novejšem času se pri nas uveljavlja tudi druga oblika praznovanja božiča, ki ni povezana s krščanstvom. Ker gre za nov pojav, še nima uradnega imena. Imenujmo ga ameriški božič, ker je k nam prišel iz Amerike. Dejansko pa je božično drevesce bilo že prej. Obdarovanje je bilo in je še vedno 6. decembra, ko je dan svetega Miklavža.
Božiček v krščanstvu ne obstaja
Božiček je svojo vizualno podobo verjetno dobil z oglasom Coca Cole. Američani mu pravijo Santa Claus. Ampak to je skrajšano za sveti Nikolaj. Nekateri Evropejci pa niso ravno navdušeni nad potrošniško usmerjenim Božičkom in si prizadevajo vrniti božiču evropsko podobo.
Kakor koli že, naj vam kateri koli dobri mož prinese kaj lepega, seveda najbolje pa, da kar vsi trije.
Pesem Sveta noč
Ob prelepi božični pesmi Svet noč vsak obstoji. In Slovenci smo lahko veseli, ker smo tako kot Sveto pismo imeli tudi to pesem kar zgodaj prevedeno ter da nam jo je prevedel tisti, ki nam je v bistvu podaril glavni simbol – Triglav, to je Jakob Aljaž.
Božično voščilo uredništva Naše Zasavje
Iz uredništva Naše Zasavje, vam spoštovani bralci, želimo lepo praznovanje božiča v družbi svojih najdražjih. Ne pozabimo pa na tiste, ki so za praznovanje prikrajšani zaradi kakršnih koli razlogov. Spomnimo se nanje in jim morda namenimo vsaj dobro misel z lepimi željami.
»Vsaka beseda, vsak pogled,
vsako dejanje in vsak nasmeh
lahko prinese srečo drugim ljudem.
Vsak trenutek je lahko nov začetek.«