Centralni banki usklajeni kljub razlikam v stanju gospodarstev

 

Avtor prispevka: Timotej Žlof, finančni analitik

 

 

V skladu z napovedmi je v sredo naprej obrestno mero za dodatnih 25 bazičnih točk na najvišjo raven v zadnjih dvaindvajsetih letih zvišala ameriška centralna banka (FED), dan za tem pa ji je z devetim dvigom v zadnjih dvanajstih mesecih v enaki meri sledila še Evropska centralna banka (ECB). Ker sta oba dviga že bila vračunana v pričakovanjih tržnih udeležencev, nista ohladila rasti delniških tečajev.

 

Celo nasprotno, spravljiva govora obeh guvernerjev centralnih bank navdajata s pričakovanji, da se cikel zaostrovanja monetarne politike resnično bliža koncu in da bi do zasuka lahko prišlo že v začetku prihodnjega leta. Vlagatelje v ZDA so v preteklem tednu razveseljevale tudi nove objave gospodarskih kazalcev, ki zmanjšujejo verjetnost pojava recesije največjega svetovnega gospodarstva v preostanku letošnjega leta. Kljub okolju visokih obrestnih mer je ameriško gospodarstvo v drugem četrtletju zabeležilo 2,4 % gospodarsko rast, kar je precej preseglo pričakovanja analitikov, postavljena pri 1,8 %. Tudi FED je sporočil, da njihove najnovejše projekcije ne predvidevajo več recesije. V petek je razveselil še junijski podatek o jedrni inflaciji, merjeni z indeksom osebne potrošnje (PCE), ki ga kot ključno merilo inflacije upošteva FED. Ta se je na letni ravni s 4,6 % v mesecu maju znižal na 4,1 % v juniju, kar je bolje od pričakovanih 4,2 %. Prav tako dobri podatki prihajajo s trga dela, kjer znaša število novih iskalcev zaposlitve v preteklem tednu 221 tisoč, kar je manj od pričakovanih 235 tisoč, znižala pa se je tudi številka obstoječih iskalcev dela. Pozitivni makroekonomski podatki lepo sovpadajo z objavami poslovnih rezultatov gospodarskih družb za drugo četrtletje letošnjega leta. Objave so trenutno na dobri polovici, saj je svoje rezultate za drugo četrtletje do petka objavilo 252 podjetij iz indeksa S&P 500. Trenutno je 81 % družb preseglo pričakovanja analitikov glede doseženih dobičkov, kar je bistveno višje od 10 letnega povprečja, ki znaša 73 %. Pri pozitivnih presenečenjih prednjači sektor trajnih potrošnih dobrin, kjer so dobički v povprečju za 12,43 % presegli napovedi analitikov.

V Evropi so za nekaj negotovosti v začetku tedna poskrbele predčasne parlamentarne volitve v Španiji, kjer si nobena od vodilnih političnih sil ni uspela zagotoviti večine v parlamentu, kar bi v kratkem lahko privedlo do ponovnih predčasnih volitev. Slabše v primerjavi z ZDA so tudi objave gospodarskih kazalcev. Tako se je na primer sestavljeni indeks nabavnih menedžerjev za proizvodnjo in storitve (Composite PMI) v mesecu juliju v evroobmočju znižal z 49,9 na 48,9, kar predstavlja osemmesečno dno. Na slabšanje kazalnika pomembno vpliva stanje v največjem gospodarstvu evroobmočja. Že tretji zaporedni mesec se je tako v Nemčiji znižal indeks poslovne klime, ki ga objavlja tamkajšnji inštitut za ekonomske raziskave (IFO), prav tako se je bolj od pričakovanj skrčil nemški proizvodni PMI indeks, ki se nahaja pri vrednosti 38,8. Nekaj podpore evropskemu delniškemu indeksu, ki se je tokrat med regionalnimi trgi odrezal najslabše, so nudile šele napovedi dodatnih gospodarskih spodbud na Kitajskem, ki je pomemben izvozni trg za EU.

Ker se kitajsko gospodarstvo letos ne uspe postaviti na noge, je vladajoča Partija najavila uvedbo novih spodbujevalnih shem za okrepitev domače potrošnje in podporo nepremičninskemu sektorju v preostanku letošnjega leta. Kitajski delniški indeks (MSCI China) je odločitev pozdravil s kar 7,67 % rastjo v preteklem tednu in s tem izdatno pripomogel k dobremu rezultatu trgov v razvoju. Optimizma vlagateljev pa zaenkrat še ne delijo analitiki, ki jih spremlja poslovni portal Bloomberg, saj so v povprečju znižali pričakovanja glede gospodarske rasti Kitajske v letošnjem letu s 5,5 %, na 5,2 %. Glavni razlog znižanja je bila objava kitajskega statističnega urada sredi julija, da je gospodarstvo v drugem četrtletju zraslo za 6,3 %, kar je bilo bistveno manj od pričakovanj analitikov (7,3 %). Pester teden je tudi za vlagatelji v japonske vrednostne papirje. Na petkovem zasedanju je Japonska centralna banka še obdržala kratkoročno obrestno mero na -0,1 %, vendar pa je presenetila vlagatelje z napovedjo, da bo morala odstopiti od ohlapne monetarne politike, saj je inflacija v mesecu juliju pospešila še za 10 bazičnih točk na 3,3 % in se že petnajsti mesec zapored nahaja nad ciljnima dvema odstotkoma. Po objavi se je zahtevana stopnja donosnosti 10-letne japonske državne obveznice zvišala z 0,48 % na 0,55 %, zaradi krepitve jena napram evru pa so bili, merjeno v evrih, bolj nagrajeni vlagatelji v japonske delniške naložbe.

 

Oglasna vsebina; naročnik NLB Skladi, d.o.o.