Dan reformacije kot temelj slovenskega knjižnega jezika

V Sloveniji je 31. oktober od leta 1992 obeležen kot dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki nas spominja na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo tudi rojstvo slovenskega knjižnega jezika.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je pričela 31. oktobra leta 1517, ko je Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Cerkev naj bi bila preprosta, bogoslužje pa se mora približati človeku in zato je Luther zahteval, da se naj bogoslužje opravlja v domačem jeziku. Menil je, da vernik ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu, niti ne potrebuje čaščenja svetnikov in relikvij, nujno pa je vernikom omogočiti, da sami berejo Biblijo in to bodo lahko storili le, če bo Biblija prevedena v njihov materni jezik.

Zahteva po prevodih verskih knjig v jezike vernikov pa je pomembno vplivala na razvoj književnosti tudi na slovensko književnost; v času reformacije je tako leta 1550 nastala prva slovenska knjiga – Katekizem Primoža Trubarja, ki je slovenski jezik umestila kot knjižni jezik. Nekaj let kasneje je Primož Trubar izdal še Abecednik, da bi se preprosti Slovenci lahko v najkrajšem času naučili brati.