V Evropski uniji so pred letom in pol podaljšali dovoljenje za uporabo glifosata, tudi zato, ker je za podaljšanje glasovala Slovenija. Ne samo, da pri nas ta rakotvorni zatiralec plevela uporabljamo, pri nas ga tudi proizvajamo. Podjetje Albaugh v Račah je lani proizvodnjo celo povečalo, in sicer za šest odstotkov. Trenutno v Sloveniji uporabljamo 25 pripravkov, ki vsebujejo rakotvorni glifosat. Letno ga gre v prodajo tudi do 85 ton.
Največ, od 75 do 85 odstotkov, se ga uporablja za vzdrževanje železnic, cest in občinskih javnih površin. Daleč največ ga porabita Dars in Slovenske železnice. Preostala poraba se razporedi med komunalne službe, upravljavce javnih površin, kmetijstvo in posameznike.
GLIFOSAT JE RAKOTVOREN ZA LJUDI, OBENEM PA RESNO ŠKODLJIV TUDI ZA DRUGE ORGANIZME
Naravovarstvenik in raziskovalec, Komat Anton, je pojasnil negativne učinke glifosata za naše zdravje: “Moti delovanje ščitnice, povzroča izreden porast pojavnosti levkemije pri otrocih, tako imenovani ne-Hodgkinov limfom, ki je v 30 letih več za 80 odstotkov,” je dejal. Glifosat sicer lahko povzroča tudi resne okvare oči, prav tako pa je strupen za vodne organizme in ima dolgotrajne posledice.
PREPOVED PO 1. OKTOBRU, A NE ZA VSE
V Sloveniji so lani spremenili zakonodajo glede uporabe vseh herbicidov na nekmetijskih zemljiščih. Tako bo od 1. oktobra letos prepovedana raba vseh herbicidov, tudi glifosata, na vseh nekmetijskih površinah – razen na cestah in železnicah. Tam bodo še vedno lahko škropili do aprila 2021, kolikor traja prehodno obdobje. Namesto herbicidov se bodo na teh površinah morale uporabljati nekemične metode, kot so mehansko odstranjevanje, uporaba okopalnikov, mulčerjev, odstranjevanje plevela z vročo paro, peno, plinskimi gorilniki in podobno, so dodali na ministrstvu.
KLJUB POBUDI EVROPSKA KOMISIJA PODALJŠALA DOVOLJENJE
Kljub državljanski pobudi za prepoved glifosata in kljub temu, da je evropski parlament oktobra 2017 glasoval za popolno prepoved uporabe herbicidov na osnovi glifosata do decembra 2022 in takojšnjo omejitev njegove uporabe, je Evropska komisija decembra 2017 sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za ta herbicid.
Za podaljšanje prehodnega obdobja se je takrat zavzela tudi Slovenija in še 17 drugih članic. Slovenija je svoje stališče pojasnjevala, da glifosata ni možno prepovedati čez noč in da kmetijstvo potrebuje od tri do pet let, da se prilagodi novim razmeram. Če ga prepovemo čez noč, so lahko velike ekonomske posledice, cene hrane pa bi se zelo zvišale, svarijo v kmetijstvu.
V RAČAH VISOKA OBOLEVNOST ZA RAKOM
In ravno v Račah, kjer proizvajajo glifosat, so že pred leti opazili izjemno visoko obolevnost za rakom. Od leta 1990 je 22 ljudi zaposlenih na Osnovni šoli Rače zbolelo za različnimi rakavimi obolenji. Na pobudo bivšega ravnatelja, ki je prvi opozoril na visoko obolevnost in problematiko glifosata, je zdaj končno stekla raziskava v povezavi z Ekološko inciativo Rače raziskavo opravljajo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Aleksander Zidanšek iz Ekološke iniciative Rače je pojasnil, da si iniciativa “želi objektivnih podatkov o obremenjenosti občanov z nevarnimi snovmi”. Ni pa le v proizvodnji herbicidov, je še poudaril Zidanšek. Tu so lakirnica Magna, sežigalnica, letališče in tudi herbicid atrazin, ki se, čeprav je prepovedan že 17 let, še vedno uporablja.