Afera suma pranja denarja v naši državni NLB je odjeknila tudi v Zasavju. V mnogokrat zapostavljenem Zasavju se postavlja vprašanje, kaj vse bi lahko imeli v Zasavju, če bi se le del provizij, ki jih NLB naj ne bi dobila za nečedne posle, ampak so izginile neznano kam, namenil za razvoj Zasavja. In kako je mogoče, da je lahko Iranec s tako lahkoto vse urejal na banki, ko je bilo v igri milijardo nepojasnjenega denarja iz države, ki je bila pod mednarodnimi sankcijami, za razliko od slovenskih državljanov, ki morajo na svoji domači, beri NLB banki, za vsako malce večjo transakcijo izpolniti in podpisati kup obrazcev?
Kot je po naključju ugotovila parlamentarna preiskovalna komisija, ki preučuje nepravilnosti v državnih bankah, naj bi se preko NLB opralo eno milijardo dolarjev nakazanih iz Irana, ki pa so takoj po nakazilu odšli na mnogo različnih naslovov po svetu. Komisija je po šokantnem razkritju zadevo predala Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki je po seznanitvi obvestila javnost.
Vse naj bi se dogajalo leta 2009 in 2010. Ena iz med iranskih bank naj bi takrat, ko je bil Iran pod mednarodnim embargom, na NLB nakazala denar, ki ga je nato iranski državljan Iraj Farrokhzadeh prek Proklika prenakazal na več kot 9.000 različnih računov posameznikov in podjetnikov po vsem svetu. Iranec je račun na NLB odprl 12. decembra 2008, le nekaj dni zatem, ko je vlado, ki bdi nad banko, prevzel Borut Pahor. Po informacijah, ki krožijo ob preiskavi obstaja velika verjetnost, da sta sta bila s tem financirana tudi terorizem in jedrska oborožitev.
Z vsem tem dogajanjem naj bi bilo v času sumljivih transakcij seznanjeno tudi državno vodstvo, ki tega ni preprečilo. Irancu so račun zaprli šele po opozarjanju drugih bank, da gre za pranje denarja. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da pranje denarja ni zmotilo niti takratnega Urada za pranje denarja, čeprav so na primer in nepravilnosti opozarjale mnoge tuje banke in obveščevalne službe, med drugim francoska, ameriška in italijanska.
Kot kažejo prvi izsledki, NLB za opravljene transakcije Irancu, ki je posloval kar prek svojih štirih podjetij, ni zaračunavala provizij za prilive in odlive. Kam je odšlo za okrog 300 milijonov evrov od provizije, ki bi jo za ta posel morala dobiti NLB, ni znano. Kot je slišati od poznavalcev, Sloveniji zaradi tega škandala, ki že dobiva mednarodne razsežnosti, močno pada ugled v svetu.
NLB, ki smo ji davkoplačevalci leta 2013 iz svojih žepov dali 1,5 milijarde evrov za krpanje luknje, od milijardnega posla denarja sumljivega izvora pa ni želela prepotrebnih evrov!