Na današnji dan leta 1918 je general Rudolf Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil. Zaradi tega pomembnega dejanja za slovenstvo je 23. november v samostojni Sloveniji postal državni praznik – dan Rudolfa Maistra, letos pa mineva natanko sto let od generalove akcije za severno slovensko mejo.
Maistrov dan praznujemo v spomin na dogodke ob koncu prve svetovne vojne, ko je tedanji mariborski mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji. S tem se ni strinjal general Maister, ki je na svojem območju ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki. Ta je v noči na 23. november 1918 pod Maistrovim poveljevanjem razorožila zaščitno stražo oziroma t. i. zeleno gardo mariborskih Nemcev in osvobodila Maribor.
Maister in njegovi soborci so nato novembra in decembra zasedli celotno narodnostno mejno območje na Štajerskem in tako preprečili, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Nemški Avstriji.
Po Rudolfu Maistru so poimenovane številne ulice, trgi, mostovi v kar 14 mestih, na njegove zasluge opozarja več kot 40 spomenikov. Da se na njegov prispevek ne bi pozabilo, danes skrbi 23 društev, ki povezuje 1.000 članov, povezanih v Zvezo društev generala Maistra.
General Rudolf Maister – Vojanov se je rodil 29. marca leta 1874 v Kamniku. Poleg njegovega poguma pa ne gre zanemariti njegove umetniške plati, saj je bil velik intelektualec, ki je zbiral posvetila prijateljev, velikanov tistega časa, kot so bili Cankar, Finžgar in Stritar. V njegovem življenju je imela pomembno mesto poezija, ki se ji je posvečal že od majhnih nog. V petem razredu je svoje pesmi objavljal v ljubljanski Večernici, v reviji Vesna pa so njegovo poezijo objavljali pod psevdonimom Vuk Slavič, nato še pod imenom Vojanov med drugim tudi v Ljubljanskem zvonu in Slovenskem narodu. Bil je zunanji član gimnazijskega skrivnega društva Zadruge, ki je povezoval glavne pisce moderne Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Dragotina Ketteja in Josipa Murna – Aleksandrova. Svoji izvoljenki Marici Stergerjev je za predporočno darilo posvetil pesniško zbirko Poezije (1904), leta 1929 je izšla še njegova zbirka Kitica mojih. Prijateljeval je tudi s ključnimi slikarji tistega časa, Rihardom Jakopičem, pozneje tudi Matijo Jamo in Matejem Sternenom, ter se slikanju tudi sam ljubiteljsko posvečal. Daleč je segal glas o njegovi zajetni knjižnici, v kateri je poleg številnih knjig zbral tudi številne izdaje slovenskega časopisja. Za posledicami kapi je Rudolf Maister umrl leta 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopali so ga v Mariboru, kjer se je od njega poslovilo 30.000 ljudi.
Dan Rudolfa Maistra praznujemo od leta 2005, državni praznik pa ni dela prost dan.
vir: rtvslo.si