Brez 2,5-milijonske injekcije bo center za ravnanje z odpadki (Ceroz) potopljen, pravi vir, 40-odstotno zvišanje cen komunalnih storitev je neizogibno. Na deponiji Unično je kot na bojnem polju, potok pod njo je mrtev, laški ribiči odškodninsko tožijo podjetje, v Sedražu grozijo s peticijo za zaprtje deponije. Irgova študija o vodah je ljudem nagnala strah v kosti, v zraku so kazenske ovadbe.
Izsledki Irgove študije so strah vzbujajoči: voda doteka v deponijo najverjetneje s severa, z odlagališča sadre (iz hrastniške Tovarne kemičnih izdelkov); poleg so v zadnjih letih postavili sortirnico in kompostarno, zato je mogoče, da se je teren posedel, sistem odvodnjavanja je v slabem stanju, jaški in cevi so prekriti s sigo, v telo deponije se steka in tam tudi zastaja podzemna voda, kar pomeni veliko tveganje za stabilnost odlagališča in za objekte, prekomerna zasičenost z odpadki pa lahko privede do premikov … Monitoring je zato nujen, zaključuje stroka, brez njega imajo premalo informacij o potencialnih premikih odlagališča.
ALI ODPADKOM SLEDIJO KAZENSKE ODVADBE?
Unično je že mesece zasuto z odpadki, po menjavi v vrhu Ceroza, pa na dan prihajajo vedno nove nepravilnosti. »Mislim, da kar nekaj ljudi v Zasavju ne spi dobro. Upravičeno, kajti če se potrdi sum, da ene od občin ustanoviteljic Ceroza ravnanje z odpadki naj ne bi nič stalo, je to kriminal, ki ga bo treba preganjati ter poiskati tudi objektivno in subjektivno odgovorne zanj,« pravi naš vir in dodaja, da bo v primeru razkritij jasno tudi, zakaj so se za mesto prvega moža Ceroza bíle takšne bitke in zakaj so Hrastničani prvič v obstoju podjetja letos uveljavili »zlati glas« ter za direktorja spet imenovali svojega človeka – bivšega nadzornika Ceroza, Jožeta Velikonjo. V skupščini Ceroza so imele svoje nadzornike vse občine ustanoviteljice.
V POLITKI IN STROKI SO VSI ODPOVEDALI
V primeru Ceroza niso odpovedale le njegove lastnice, ampak tudi občina Laško, saj ljudi v Sedražu, naselju na laški strani deponije Unično, nikoli ni zaščitila, kot bi morala, kakor v imenu krajanov trdita Vidko Lezjak in Jelena Grešak. Sedraž je že leta ujetnik zasavske deponije in posledic sobivanja z njo: smradu, uničene infrastrukture, pomora življa v Breznici ter Ični ter ogromnih količin onesnaženih vod. »Od vodstva Ceroza smo zahtevali podatke o smradu, so odgovorili, da ga povzročajo neškodljivi plini pri razgradnji. Obrnili smo se na društvo za zaščito voda, ki je ugotovilo, da so izcedne vode, ki tečejo mimo čistilne naprave deponije, zelo onesnažene, in da je taka tudi Ničnica, ki nima drugih pritokov. Poziv občinam, naj preprečijo neenakosti v zdravju, je poslal Nacionalni inštitut za zdravje. Poklicali smo na pomoč inšpektorat, ki se z ugotovitvami društva ni strinjal, ker da je bil vzorec vzet dva metra stran od koordinat, določenih s Cerozovim okoljskim dovoljenjem (OVD),« je ogorčena Grešakova. Na OVD Sedražani niso imeli vpliva, ker niso stranka v postopku. Status oziroma obnovo postopka pridobivanja OVD ter s tem razširitev meja vplivnega območja že dlje časa zahtevajo od občine Laško, ki pa se ji pri tem ne mudi, pravi Lezjak. Župan Franc Zdolšek je Ceroz sicer uvrstil v svoj predvolilni program, po izvolitvi so se zadeve spet ustavile. Ureditev lokalne ceste med spodnjim in zgornjim Breznim po zaključku deponije je zapisana v enotnem gradbenem dovoljenju, a je še po treh letih v istem obupnem stanju. Andrej Kaluža, vodja oddelka za gospodarske javne službe, okolje in prostor na laški občini »zamude« pripisuje politiki oziroma novim obrazom, to je novima vodstvoma Ceroza in občine Hrastnik, s katerima naj bi se sestali ta teden.
Čeprav brez podpore svoje občine, so krajani Sedraža že dobili prvo bitko proti Cerozu, pravijo. Irgova študija o geoloških in hidroloških razmerah ter o možnih vzrokih za povečanje količin voda, pred katerimi trepeta ves Sedraž, po mnenju Grešakove dokazuje »vse razsežnosti nestrokovnega in skrb vzbujajočega delovanja Ceroza«. Potrjujeta torej, na kar krajani – laiki že dlje časa opozarjajo pristojne institucije. Nasprotno pa Tomaž Sihur, vodja hrastniškega oddelka za gospodarske javne službe, vztraja, da vzrokov za pojav vod še vedno ni mogoče natančno opredeliti in da so nujni ponoven pregled in čiščenje vseh odvodnih sistemov, v nadaljevanju pa daljši količinski monitoring pretokov: »Šele po tem bo mogoče z večjo natančnostjo ugotavljati vzroke.«
A dejstvo je, da je Ceroz že leta 2006 z dovoljenjem Arsa opustil monitoring podzemnih vod. Arso se pri tem izgovarja na mnenje hiodrogeološkega strokovnjaka, da » na vplivnem območju odlagališča podzemnih vod ni, da so vse vode potoka Ničnice /…/ speljane po neprepustnih ceveh v grapo pod odlagališčem in da se vse izcedne vode iz odlagališča zbirajo ter odvajajo v čistilno napravo«. »Kdo je kriv, kdo ni obveščal Arsa, da se je stanje spremenilo?« se sprašuje Grešakova. Ceroz je aprila lani Arso zaprosil za spremembo OVD. Kakšno, nam na Arsu niso povedali, ker da postopek še poteka.
BIOLOŠKO MRTVA POTOKA IN ŠKODA NA UNIČENIH RIBAH
Domnevam krajanov pritrjuje tudi študija, ki jo je naročila Ribiška družina (RD) Laško, pa pritrjujejo domnevam krajanov, da so »slovenska stroka, nadzorne institucije in zasavska politika v primeru Ceroza odpovedale«. Kajti že od leta 2011 so v Breznici in Ični občasno zaznali pogine rib in rakov. Antun Bačič, predsednik RD, pravi: »Februarja in marca letos smo dvakrat pozvali Ceroz, da pristopimo k ihtiološki inventarizaciji Breznice ter Ične za pripravo sanacijskih ukrepov ponovne oživitve obeh vodotokov.« Ostali so brez odgovorov, povsem brez besed pa ob rezultatih inventarizacije, ki so jo naročili kljub ignoranci Ceroza. Rezultati kažejo, da sta potoka biološko mrtva, škoda na uničenih ribah in rakih pa znaša 36.027 evrov. S podatki so seznanili Ceroz, ponudili izvensodno poravnavo, a jo je Ceroz zavrnil. »Odškodninski zahtevek smo zdaj predali odvetniški hiši, ki nas zastopa na sodišču. Poplačano odškodnino nameravamo uporabiti za sanacijo škode v potokih. Ker pa lastnih sredstev nimamo, smo prisiljeni počakati na izrek sodbe,« še pravijo ribiči.