Rjavi medved poleg volka in risa spada med velike zveri. Vse tri vrste so zavarovane s predpisi Republike Slovenije, Evropske unije in tudi z mednarodnimi predpisi.
Medved se praviloma umakne človeku; neprijetno pa se lahko končajo srečanja z medvedko in mladiči, če sprehajalec medveda preseneti in ta nima časa in prostora za umik ali če sprehajalčev pes razdraži medveda. Ker smo v obdobju, ko medvedi postanejo bolj dejavni, so na Ministrstvu za naravne vire in prostor pripravili nekaj nasvetov.
- Da medveda ne bi presenetili, v gozdu opozarjajte nase, še posebej pri prehodu skozi gosto vegetacijo in na nepreglednem območju.
- Psa imejte v gozdu na povodcu. Če pes naleti na medveda, ga namreč lahko v iskanju pomoči privede naravnost k vam.
- Če opazite medveda, se mu ne približujte in ga ne motite. Počasi se umaknite v smeri svojega prihoda in pustite medvedu dovolj prostora za nadaljevanje poti. Premikajte se počasi, brez hitrih gibov in brez kričanja, da se medved ne bi počutil ogroženega in se začel braniti. V izjemnih primerih lahko medved izvede tako imenovani lažni napad, pri katerem pa ni fizičnega stika, ampak želi zgolj prestrašiti neželenega obiskovalca. Obstanite ali počasi lezite na tla z obrazom navzdol. Najverjetneje se bo medved ustavil tik pred vami brez fizičnega stika.
- Ne hranite medveda, tudi če je videti prijazen in zvedav.
- Ne približujte se medvedu, ki se hrani na truplu živali. V večini primerov se medved od hrane umakne, vendar pa se lahko odloči, da bo vir hrane branil pred vsiljivcem.
- Medvedjemu brlogu se ne približujte in ne poskušajte vstopiti vanj.
- Ostankov hrane ali drugih organskih odpadkov ne odlagajte v gozdu, v bližini planinskih koč, v bližini gozdnega roba ali v bližini naselij, ker to lahko privabi medveda. Odpadke odlagajte v medvedu nedostopne smetnjake. Zelo pomembno je, da medvedom preprečimo povezovanje hrane s prisotnostjo človeka, saj je to eden od glavnih vzrokov za pojavljanje konfliktov.