Po toči zvoniti je prepozno in v Sloveniji je toča v obliki koronevirusa že precej klestila. Včeraj je bilo potrjenih 275 testov na  SARS-CoV-2, a pristojni predvidevajo, da je število okuženih precej višje. Kot smo že poročali, je ena oseba izgubila bitko z boleznijo.

Na novinarski konferenci po seji Sveta za nacionalno varnost je mandatar Janez Janša povedal, da bo epidemija koronavirusa spremenila ne le Slovenijo, pač pa ves svet. Tolikšne katastrofe v teh časih nihče ni pričakoval, zato nanjo tudi nismo bili pripravljeni. Nova vlada, ki je pričela z delom v petek zvečer, je tako v tem kratkem času sprejela precej ukrepov, s katerimi bi preprečili najhujše.

Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec je na družabnem omrežju zapisal, da “V zanosu reševanja epidemije se rado poudarja, kako prejšnja vlada ni naredila nič. Če se prav spominjam smo bili zaradi nekaterih ukrepov celo kritizirani s strani nekaterih iz EU. Danes pa enake ukrepe uvajajo drugi. Krepko za nami. Bodi dovolj.” Morda je beseda NIČ prestroga. Bolj primeren izbor besed bi bil PREPOZNO. V Sloveniji je število okužb na število prebivalcev večje kot v večini evropskih držav. In mnogi slovenski zdravniki menijo tudi, da če bi ukrepe, kot jih je uvedla sedanja vlada, sprejeli 14 dni prej, bi lahko v Sloveniji epidemijo bistveno bolj zajezili.

In vendarle sedaj zaščitne maske in respiratorji pridejo. Preko 3 milijone kirurških trislojnih mask, milijon in pol mask tipa 2 in 1 milijon mask tipa 3. Ne sicer celotno naročeno število naenkrat, a upanje, da bo zaščitni material na voljo, vzbuja upanje. Število dobavljenih mask se sliši ogromno, vendar če preračunamo, da samo v UKC Ljubljana na teden pri obravnavi pacientov s koronavirusom  porabijo 4000 mask, lahko vidimo, da zaloga ni neomejena. Prednost pri dostopu do mask bodo imeli tisti, ki so pri svojem delu najbolj izpostavljeni in to so seveda delavci v zdravstvu. Le-te je potrebno zaščititi v prvi meri, da bodo lahko še naprej skrbeli za paciente. Potem bodo do mask upravičeni tudi zaposleni v domovih za ostarele, pa ostali zaposleni v kritični infrastrukturi (npr. gasilci, zaposleni v komunalnih podjetjih, taksisti, zaposleni v trgovinah, proizvodnji, …). Potrebe po zaščitni opremi bo po posameznih krajih zbirala občinska civilna zaščita, ki jih bo posredovala regijskemu štabu civilne zaščite in ta naprej Štabu Civilne zaščite RS ter kriznemu štabu. 

Upoštevaje ukrepe kot je ostajanje doma lahko pripomoremo k temu, da iz te krize izstopimo zdravi. In kot je v odgovor gospodu Šarcu zapisal zdravnik Igor Muževič »…še ateisti med nami smo začeli moliti za naslednje dni” morda res sklenemo roke v želji, da ostanemo živi in zdravi.