Ali poznate simptome možganske kapi? Čeprav je v Sloveniji možganska kap tretji vzrok smrtnosti in prvi vzrok invalidnosti, ki terja visoke stroške zdravljenja in tudi posredne stroške, preventiva ostaja še naprej pomanjkljiva, zanjo pa se namenja tudi premalo denarja, so ob današnjem svetovnem dnevu možganske kapi opozorili v nacionalnem društvu za zdravje srca in ožilja.
Možganska kap pri nas vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar je več kot deset dnevno. Okoli 30 odstotkov ljudi jo utrpi v aktivnem delovnem obdobju. Kot je prejšnji teden na novinarski konferenci poudaril nevrolog Matija Zupan, ki prihaja z ljubljanske nevrološke klinike, je problematika možganske kapi večja, kot si predstavlja večina javnosti.
Samo na ljubljanski nevrološki kliniki obravnajo letno kar 1500 primerov možganske kapi.
Raven obravnave bolnikov z možgansko kapjo je v Sloveniji daleč od optimalne, je bil kritičen Zupan. Spomnil je na pomen telemedicinske mreže TeleKap, ki pa po njegovi oceni pri nas še vedno ne deluje tako, kot je bilo načrtovano. Dodal je, da je povsod po državi velik problem tudi bolnišnična rehabilitacija po možganski kapi, saj primanjkuje usposobljenega kadra.
Čedalje večja težava v okviru zdravstvenega in socialnega sistema je tudi zagotavljanje primerne oskrbe težko prizadetim bolnikom po možganski kapi. Kot je pojasnil Zupan, je razlog v velikem pomanjkanju primernih negovalnih oddelkov bolnišnic in drugih ustanov, potem ko je akutno zdravljenje končano. Pogosto je izhod v sili ambulantna obravnava namesto bolnišnične.
Glavni dejavnik tveganja za možgansko kap je še vedno povišan krvni tlak, možnost kapi pa povečuje tudi nezdrav način življenja; kajenje, ter povišan holesterol.
Zupan je tudi opozoril, da je možganska kap “zelo raznolika bolezen z različnimi vzroki”. Kljub velikemu napredku diagnostike tako pri delu bolnikov še vedno ne ugotovijo vzroka. S pravočasnim in pravilnim ukrepanjem je po njegovih besedah mogoče preprečiti marsikatero posledico bolezni. Dodal je, da zgolj na ljubljanski nevrološki kliniki letno obravnavajo okoli 1500 primerov možganske kapi.
Preživetje in uspešnost zdravljenja sta sicer odvisna tudi od tega, katera oblika možganske kapi prizadene bolnika. Po ishemični kapi, kjer pride do strdka v možganih, je najnižja smrtnost, umre okoli 14 odstotkov bolnikov. Pri kapi zaradi nenadne krvavitve iz možganske arterije je smrtnost okoli 50-odstotna. Pri hemoralgični kapi, do katere pride zaradi počene žile v možganih, pa umre okoli 30 do 40 odstotkov bolnikov.
Glavni dejavnik tveganja za možgansko kap, na katerega lahko vplivamo, je povišan krvni tlak. Na možnost kapi prav tako vplivajo kajenje, nezdrav način življenja, povišan holesterol. Pomemben dejavnik je tudi nereden utrip srca, zaradi česar nastane v srcu strdek, ki nato pride do možganov. V teh primerih je pogosta obsežna možganska kap s hudimi posledicami.
Najbolj očitni znaki, po katerih lahko prepoznamo možgansko kap, se skrivajo v črkah besede GROM. Pozorni moramo biti, če je okvarjen govor, roka in obrazna mimika. V tem primeru je takoj, v roku ene minute, treba poklicati rešilca.
vir: STA