S postopnim začetkom turistične sezone, ki vrhunec sicer doseže šele julija in  avgusta,  se  predvsem  v  večjih turističnih središčih in mestih začne pojavljati tudi žeparstvo in druge, s priložnostmi povezane tatvine.

Stanje  na  tem  področju še zdaleč ni problematično, Slovenija ni žeparski raj  in tudi v svetovnem merilu velja za varno državo, kljub temu pa bodo z množičnim  obiskom  turistov  v Sloveniji ali slovenskih turistov na tujem, aktualna tudi ta kazniva dejanja.

Gorenjska je samo julija in avgusta lani beležila skoraj milijon prenočitev turistov,  enaka  je zasedenost z nočitvami turistov v primorsko-notranjski in  obalno-kraški regiji, medtem, ko ima osrednjeslovenska regija okoli pol milijona prenočitev. Najbolj turistično obremenjeni kraji po teh regijah so Piran  z  okoli 550.000 prenočitvami, Ljubljana jih ima okoli 425.000, Bled pa približno 280.000. (Vir SURS)

Za  žeparjenje  so najbolj kritična mesta, kjer se zadržujejo večje skupine turistov  oziroma  kjer je gneča, in čas, ko si ti ogledujejo znamenitosti, se  fotografirajo,  pa tudi trgovine, gostinski lokali itd. Po krajih so to Ljubljana,  Postojnska  jama,  Bled  ter  druga  večja turistična in obalna mesta.

V preteklosti so te oblike kaznivih dejanj izvrševali posamezniki. Žeparili so  predvsem  v  gneči  na  vlakih, avtobusih in večjih javnih prireditvah. Danes pa se ta kazniva dejanja večinoma izvršujejo v skupinah, organizirano in  z  razdeljenimi  vlogami  storilcev.  Običajno  sodelujejo dva do trije storilci.  Lahko  jih  je  tudi  več.  Eden opazuje, drugi prekrije napaden predmet  (npr.  nahrbtnik), tretji izvrši tatvino, četrti pa takoj prevzame odtujene  predmete.  Predvsem  so  to  denarnice,  aktualen  pa  je  denar, največkrat euri in dolarji. Manj pogosto so odtujijo tudi druge valute, ker jih je za unovčenje potrebno menjati. Žeparsko tatvino lahko izvrši tudi že en sam storilec in ni nujno, da jih je več.

Ko  storilci  iz denarnice izmaknejo gotovino, denarnico običajno odvržejo, bodisi  v reko, koš ali grmovje in je precej primerov, ko se ti predmeti po tatvini najdejo in v njej manjka samo denar.

Storilci  pri  žeparjenju  delujejo  zelo  neopazno in neslišno, zato žrtev pogosto  sploh  ne  ve,  da  je bilo izvršeno kaznivo dejanje in velikokrat mislijo,  da so predmet nekje izgubili. Žrtev kontakta storilca dejansko ne zazna.  Zato  lahko  prihaja  tudi do primerov, ko dejanja niso prijavljena policiji.

V   zaznanih  primerih  so  bile  v  teh  kaznivih  dejanjih  kot  storilke identificirane  predvsem  ženske,  ki so se pomešale v skupine turistov pri ogledu  turističnih  znamenitosti,  v  trgovinah  ali  gostinskih  lokalih. Aktualne  so  lokacije  na  prostem  in  v notranjih prostorih, ki so javno dostopne in omogočajo hiter pobeg ter določeno mero prikritega delovanja.

Dinamika izvršitve kaznivega dejanja poteka po sistemu:

  • Žeparji se običajno pojavljajo tam, kjer je gneča.
  • Izkoriščajo efekt presenečenja. Ne uporabljajo sile ali grožnje.
  • Oškodovancem se priključijo v gibanju ali v mirovanju in zelo neopazno, največkrat od zadaj.
  • Dajejo prepričljiv videz, kot da so dejansko del skupine in se nekaj časa zadržujejo v skupini.
  • Uporabljajo različne priročne stvari za hkratno zakrivanje svojega početja in predmetov, iz katerih potem kradejo. Uporabljajo npr. dežnike, zemljevide, rute in to razgrnejo nad nahrbtnik ali kakšno drugo stvar, da njihove roke niso vidne ter izvršijo tatvino.
  • Največkrat kradejo iz torbic (ženskih, opasnih), nahrbtnikov in zunanjih žepov. Dejanje izvršijo tako, da zelo »nežno« sežejo vanje.
  • Redko kradejo, ko je žrtev v mirovanju. Običajno žeparsko tatvino izvršijo, ko se žrtev giblje, ker ta tako manj čuti dotikanje njenih stvari. Žrtev kontakta storilca ne zazna.
  • Sproti spreminjajo svoj izgled z menjavo oblačil in v kratkem času lahko izvršijo več tatvin.

Sporočilu  sta priložena dva videa, ki nazorno prikazujeta žeparske veščine dveh različnih storilk.

V  enem  videu  gre  za  storilko,  ki se skupini tujih turistov približa v gostinskem lokalu. Ko si izbere žrtev, nad opasno torbico razgrne letak ter njo  in  skupino ogovori, vmes pa ji neopazno odtuji denarnico. Potem se od skupine nekoliko oddalji.

V  drugem  posnetem  dejanju  so  žeparile  štiri   ženske.  Žrtvi  sta  se približali od zadaj, ena od njiju je zakrila nahrbtnik in segla vanj, druge pa so jo zakrivala in se vrivale, da so ustvarile občutek gneče. Po dejanju sta se od skupine ločili. Na obeh posnetkih je razvidno, da žrtve niso zaznale tatvine.

Nobena  od  teh  storilk  (še)  ni bila izsledena in prepoznana. Če jih kdo prepozna  ali ima informacije, ki bi lahko pripomogle k njihovi prepoznavi, naj  podatke  prosimo  sporoči  policiji  na  interventno  številko 113 ali anonimni telefon 080 1200.

V  splošnem  so  pri izvršenih žeparskih tatvinah na prostem žrtve v veliki večini predvsem tuji turisti, na avtobusih pa predvsem slovenski državljani in pretežno starejše osebe.

 Storilci  so največkrat tujci, predvsem Romuni in Bolgari ter državljani iz bivših jugoslovanskih republik.

Slovenija  ima v okviru Europola stalen dostop do vseh informacij in analiz za  tovrstno problematiko, ki kažejo, da tuji storilci v Slovenijo in druge evropske države prihajajo izključno z namenom izvrševanja žepnih tatvin. Po nekaj  dneh  ali  lahko  celo  še isti dan se te skupine premaknejo v drugo državo in tam nadaljujejo z izvrševanjem tovrstnih tatvin.

V  primeru  pojava  žeparskih  tatvin  na  Bledu  so  policisti  največkrat obravnavali   državljane   Hrvaške  z  bivališčem  na  območju  Italije.  V policijskih postopkih so bile identificirane tudi  potencialne storilke, ki so  potovale  iz  Madžarske  preko  Avstrije  v  Slovenijo in nato naprej v Italijo.  Uporabljali  so  različna prevozna sredstva, od osebnih vozil, do javnih  prevoznih sredstev oziroma vlaka in avtobusa. Po izvršenih tatvinah so storilci območje zapustili.

V  ravnanjih,  ki  jih  je  kot  kazniva dejanja obravnavala policija ter v ugotavljanju  identitete  oseb z lastno dejavnostjo in z razlogom vzbujanja suma   izvrševanja   kaznivega   dejanja  zaradi  obnašanja,  ravnanja  ali zadrževanja  na  določenem  kraju  ali  ob  določenem  času,  je  bilo lani obravnavanih  okoli  25  oseb.  Mnoge  med  njimi  so se po identifikacijah odstranile  od skupin, v katerih so bile prepoznane kot sumljive in območje zapustile.

Tovrstne  tatvine  je  mogoče  preprečiti  že  z  določenimi samozaščitnimi ukrepi, med njimi gre za:

  • ustrezno pozornost na svojo lastnino,
  • denar naj se nosi v notranjih žepih ali v denarnicah okolici vrati in pod oblačili,
  • pri prenosu več denarja, naj bo ta shranjen na več različnih mestih (npr. del v denarnici, del v žepu itd.)
  • v nahrbtnikih naj ne bo vrednih stvari, pri gibanju v skupini pa na se zaprt nosi spredaj,
  • bančne kartice in PIN številke naj ne bodo shranjene skupaj,
  • opasne torbice naj bodo ves čas pod nazorom,
  • v torbah preko rame ali v nahrbtnikih naj ne bo gotovine, dokumentov itd.
  • pozornost na ljudi, ki niso del skupine,

Nobene  vredne  stvari,  predvsem so aktualne torbice, denarnice, telefoni, računalniška  oprema  itd.,  naj se nikoli in nikjer ne pušča brez nadzora, ker so lahko tarča priložnostnih tatov. V turistični sezoni do tega prihaja predvsem  na  javnih prireditvah, gostinskih lokalih ter obalah jezer in na plažah.  Tovrstna  problematika  je  poleti aktualna v Piranu, kjer prihaja predvsem  do  priložnostnih  tatvin,  ki  so posledica neprevidno odloženih predmetov  ali  opuščenega  nadzora  nad  stvarjo,  ter do drznih tatvin iz nastanitvenih objektov, npr. apartmajev, hotelskih sob, teras ipd. V večini obravnavanih  tatvin iz sob so bila vrata odklenjena, storilci pa so kradli medtem,  ko  so  gosti  spali. Zaznan je bil tudi primer uporabe motilca za zaklepanje  osebnega  vozila,  storilec  pa  je bil izsleden in obravnavan. Struktura  storilcev  je različna, tovrstna kazniva dejanja izvršujejo tako domači, kot tujci.

Priložnost  je  torej veliko, idej storilcem ne zmanjka, predvsem od nas in od naših ukrepov pa je odvisno kako jih bomo preprečili, zaključuje v sporočilu za javnost Maja Ciperle Adlešič,

predstavnica PU Ljubljana za odnose z javnostmi.