Odbor DZ za delo bo na zahtevo poslanske skupine SDS na današnji nujni seji govoril o minimalni plači v Sloveniji. V SDS opozarjajo, da je sistem zagotavljanja minimalne plače nepregleden in zapleten. Vladi želijo predlagati, naj opravi analizo uvedbe minimalne urne postavke, predlagajo pa tudi javno predstavitev mnenj strokovnjakov.
V SDS menijo, da bi bil pravičnejši sistem za zagotavljanje minimalnega plačila lahko sistem minimalnega plačila po urni postavki, pri čemer bi se z zakonom določilo minimalno urno postavko za plačilo delavca in upoštevalo različne delovne pogoje pri določitvi tega zneska. Pri tem predlagajo dodatne varovalke in letne uskladitve urnih postavk. Pripravili so dva predloga sklepov. Po prvem bi vladi predlagali izvedbo analize uvedbe minimalne urne postavke, po drugem pa javno predstavitev mnenj, na katero bi povabili predstavnike delodajalcev in delavcev ter druge strokovnjake in zainteresirane osebe.
Evropska poslanka Romana Tomc kot članica Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v Evropskem parlamentu komentira: »Plača, tudi minimalna, je plačilo za delo in ne socialni transfer. Zagotavljala naj bi dostojno plačilo, vendar je potrebno upoštevati tudi druge faktorje, kot so produktivnost in gospodarska rast. Neprimerna plačna politika na eni strani in zgrešena socialna politika na drugi, sta pripeljali do tega, da so razmerja med plačami popolnoma porušena. Izhodiščne plače v kolektivnih pogodbah so določene nižje od minimalne, socialni transferi pa so v primerjavi s plačami previsoki, kar vodi v zaposlitveno past.«
Poslanska skupina Levice je medtem v DZ vložila predlog zakona, ki z letom 2019 minimalno plačo zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Predlog obenem iz minimalne plače izključuje vse dodatke, z letom 2021 pa uvaja formulo za njen izračun. Podpise pod predlog so prispevale tudi vse koalicijske stranke, delodajalci pa opozarjajo na dosedanjo odsotnost socialnega dialoga o predlogu. Nekatere organizacije so bile tudi močno presenečene nad odzivom koalicijskih strank, ki naj bi podprle “tako nerazumen predlog Levice”, kot so ga označili v Gospodarski zbornici Slovenije.
Kar 22 od 28 držav članic EU ima, podobno kot Slovenija, zakonsko določeno višino minimalne plače. Preostalih šest držav članic, to so Danska, Italija, Ciper, Avstrija, Finska in Švedska, višino minimalne plače rešujejo s sporazumi o kolektivnih pogajanjih med delodajalci, delavci in sindikati.
vir: STA