Odbor DZ za infrastrukturo je včeraj soglasno podprl vladni predlog novele zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Ta podaljšuje rok za trajno opustitev rudarskih del do konca leta 2019, rok za izvedbo likvidacije družbe Rudnik Trbovlje-Hrastnik pa do konca leta 2020. S tem bo omogočeno črpanje preostalih za to namenjenih sredstev.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer je pojasnil, da bo glede na dosedanje aktivnosti po načrtih do konca leta 2020 dokončana sanacija območja rudnika, opravili naj bi tudi vsa potrebna dela za trajno zaprtje rudnika. “Z novelo zakona o postopnem zapiranju rudnika in razvojnem prestrukturiranju regije bo omogočeno koriščenje sredstev, ki so bila za to v preteklosti že namenjena, vendar niso bila v celoti porabljena,” je pojasnil. Gre za 3,1 milijona evrov, ki pa jih ne bo mogoče počrpati brez podaljšanja roka za zaprtje.
Direktor družbe Rudnik Trbovlje-Hrastnik Janez Žlak je na odboru izrazil zadovoljstvo s predlogom. “Omogočeno bo, da bomo dela, ki jih v obdobju 2013-2018 nismo uspeli realizirati, tudi dokončali. Do zamud je prišlo iz različnih razlogov, veliko je bilo nepredvidenih del, ki se bodo lahko še pojavila,” je poudaril.
Poslanec SDS Zvone Černač je spomnil, da je bil zakon o zaprtju rudnika sprejet pred 18 leti. “Za to ni bilo namenjenih malo sredstev, ta pa bi morala biti uporabljena tudi za razvojno prestrukturiranje regije, ne le za zapiranje rudnika,” je dejal. Pristojne je vprašal, kam je “izginilo okrog 90 milijonov evrov sredstev”, ki so jih prejeli. Direktor družbe je v odgovoru poslancu zamude deloma pripisal varčevanju v času krize, najverjetneje pa bi, kot je dodal, lahko vzroke iskali tudi v delu prejšnjih poslovodstev. “Gotovo pa je, da v Zasavju nismo bili pripravljeni na zapiranje takšnega rudnika,” je dodal.
Poslanec Boris Doblekar je želel od direktorja RTH in državnega sekretarja izvedeti kaj več, ker je smatral, da so člani odbora zvedeli premalo, da bi se lahko odločali o predlogu. Zanimalo ga je kateri so konkretni razlogi za zamujanje pri zapiranju, katera so nepredvidena dela, koliko je bilo na novo odprtih novih delovnih mest pri prestrukturiranju regije in ali bodo dobri trije milijoni dovolj za dokončno zaprtje in likvidacijo. Dejal je še, da so menjave vlad tudi del problema zapiranja zasavskega rudnika.
V razpravi je poudaril, da ga verjetno ni poslanca, ki ne bi bil zato, da se sprejme predlagan sklep, vendar se mu zdi prav, da poslanci dobijo več informacij, da se lahko odločijo na osnovi dejstev, ne kar tako na pamet, ker zato tudi odgovarjajo. Je pa izpostavil še eno veliko degradirano območje v Zasavju in sicer nevarno odlagališče Rakovnik in pozval zbrane, da bodo podprli sanacijo, ko bo zato zrel čas na vladi in parlamentu. Z odgovori ni bil zadovoljen v celoti, pa vendar ni bil proti predlaganemu sklepu.
Da Zasavje v zadnjih 30 letih ni plačevalo le okoljskega, temveč tudi velik socialni davek, je poudaril poslanec Primož Sitar (Levica). “Kot okoljski aktivist upam, da bom s podporo predlogu v Zasavju brez dimnih zaves odprl vrata konkretnemu okoljevarstvenemu nadzoru in revitalizaciji teh območij. Življenje v zdravem okolju namreč ni privilegij, je z ustavo zagotovljena pravica vsakega posameznika,” je dejal.
Ivan Hršak (DeSUS) pa je pohvalil infrastrukturno ministrstvo za hitro delo na tem področju, saj morajo zakon dopolniti pred iztekom leta. S predlogom je bila zadovoljna tudi poslanka SMC Janja Sluga, ki je ocenila, da posledic 212 let rudarjenja v nekem okolju ni mogoče odpraviti v nekaj letih.
Odbor se je strinjal tudi s koalicijskimi predlogi dopolnil, ki med drugim vključujejo natančnejše navedbe, katera vsebina mora biti zajeta v dvoletnem programu zapiranja rudnika. To so storili z namenom, da se prepreči navajanje dodatnih aktivnosti, ki že doslej niso bile predvidene in bi utegnile v prihodnje neutemeljeno povzročiti potrebo po morebitnem novem podaljšanju obdobja zapiranja rudnika. Prav tako želijo koalicijske stranke v zakonu jasno navesti, da mora družba Rudnik Trbovlje-Hrastnik do 15. februarja 2019 pridobiti status družbe v likvidaciji, da se temu ne bi izogibala.