Poleg Onkološkega inštituta Ljubljana in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec bodo del sanacijskih sredstev, ki so ga leta 2017 dobile za sanacijo izgub, morale v proračun vrniti tudi bolnišnice Celje, Trbovlje ter porodnišnica Kranj, poroča Delo. Na podlagi odločb urada za nadzor proračuna bodo morali vrniti skoraj pet milijonov evrov.
Po poročanju Dela je urad za nadzor proračuna junija lani podal usmeritve za tolmačenje 7. člena zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov. Po tem zakonu, ki je bil sprejet septembra 2017, so bolnišnice konec novembra 2017 prejele skupaj skoraj 136 milijonov evrov za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in za plačilo posojil.
Zakon ne določa presečnega datuma, ki bi ga morale bolnišnice upoštevati pri ugotavljanju, katere neplačane obveznosti in posojila še lahko plačajo, da bodo državna interventna sredstva porabljena namensko. Po poročanju časnika je sredi novembra 2017 tudi takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc slovenskim bolnišnicam, ki so dobile sredstva po interventnem zakonu, v dopisu zapisala, da namenska poraba sredstev ni vezana na rok, ki je določen za izvedbo revizije.
Urad za nadzor proračuna pa je podal usmeritev, da bi za namensko porabo štelo plačilo neplačanih obveznosti in posojil za vse tisto, kar je zapadlo do vključno 29. septembra 2017, ko je bil interventni zakon sprejet. Ministrstvi za zdravje in finance sta se 29. julija lani uskladili, da bo presečni datum 30. november 2017, torej dan, ko so bolnišnice dobile denar.
Tudi v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije menijo, da je naknadno določen presečni datum nedopusten poseg v vsebino zakona. Sicer pa so navedli, da kriterij presečnega datuma ni bil uporabljen v nadzorih pri vseh bolnišnicah. To merilo denimo ni bilo upoštevano v izolski bolnišnici, saj je imela inšpekcijski pregled že leta 2018, ko novega tolmačenja zakona še ni bilo.