Policija vsako leto ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih obravnava kar nekaj nekaj kaznivih dejanj. Storilci namreč za izvrševanje tatvin in ropov izkoriščajo različne okoliščine, na katere moramo biti še posebej pozorni. Odlične priložnosti za tatove je lahko gneča v nakupovalnih središčih, ko imamo pri sebi večje količine gotovine. Priložnosti za tatvine so različne prireditve na prostem, pa ali pa na primer daljša odsotnost z doma, saj v prazničnem času pogosteje odpotujemo ali obiskujemo sorodnike in prijatelje. Vsak posameznik pa lahko s preventivnim in samozaščitnim obnašanjem stori največ za svojo varnost ali varnost svojega premoženja.

PAZITE NA SVOJE STVARI:

Na javnih zbiranjih na prostem, v javnih prevoznih sredstvih, na sejmih, zabavah ali drugih krajih, kjer je veliko ljudi, pazite na osebne predmete in jih ne puščate na vidnih mestih brez nadzora. Telefone in denarnice shranite v notranjih žepih jaken, ki naj bodo zapete. Tudi torbice, v katerih so telefon, denarnica in drugi predmeti, naj bodo vedno zaprte. Tako bodo žeparji težje izvršili tatvino. Med obiski lokalov, trgovin in na ulici ne razkazujte denarja

Za  žeparjenje  so najbolj kritična mesta, kjer se zadržujejo večje skupine turistov  oziroma  kjer je gneča, in čas, ko si ti ogledujejo znamenitosti, se fotografirajo, pa tudi trgovine, gostinski lokali itd.

Storilci pri žeparjenju delujejo zelo neopazno in neslišno, zato žrtev pogosto  sploh  ne  ve, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje in velikokrat mislijo, da so predmet nekje izgubili. Žrtev kontakta storilca dejansko ne zazna. Zato lahko prihaja tudi do primerov, ko dejanja niso prijavljena policiji.

V zaznanih primerih so bile v teh kaznivih dejanjih kot storilke identificirane predvsem ženske, ki so se pomešale v skupine turistov pri ogledu turističnih  znamenitosti, v trgovinah ali gostinskih lokalih. Aktualne so lokacije  na  prostem in v notranjih prostorih, ki so javno dostopne in omogočajo hiter pobeg ter določeno mero prikritega delovanja.

Dinamika izvršitve kaznivega dejanja poteka po sistemu: 

  •  Žeparji se običajno pojavljajo tam, kjer je gneča.
  •  Izkoriščajo efekt presenečenja. Ne uporabljajo sile ali grožnje.
  •  Oškodovancem se priključijo v gibanju ali v mirovanju in zelo neopazno, največkrat od zadaj.
  •  Dajejo prepričljiv videz, kot da so dejansko del skupine in se nekaj časa zadržujejo v skupini.
  •  Uporabljajo različne priročne stvari za hkratno zakrivanje svojega početja in predmetov, iz katerih potem kradejo. Uporabljajo npr. dežnike, zemljevide, rute in to razgrnejo nad nahrbtnik ali kakšno drugo stvar, da njihove roke niso vidne ter izvršijo tatvino.
  •  Največkrat kradejo iz torbic (ženskih, opasnih), nahrbtnikov in zunanjih žepov. Dejanje izvršijo tako, da zelo »nežno« sežejo vanje.
  • Redko kradejo, ko je žrtev v mirovanju. Običajno žeparsko tatvino izvršijo, ko se žrtev giblje, ker ta tako manj čuti dotikanje njenih stvari. Žrtev kontakta storilca ne zazna.
  •  Sproti spreminjajo svoj izgled z menjavo oblačil in v kratkem času lahko izvršijo več tatvin.

V splošnem so pri izvršenih žeparskih tatvinah na prostem žrtve v veliki večini predvsem tuji turisti, na avtobusih pa predvsem slovenski državljani in pretežno starejše osebe. Storilci  so največkrat tujci, predvsem Romuni in Bolgari ter državljani iz bivših jugoslovanskih republik.

Tovrstne  tatvine  je  mogoče  preprečiti  že  z  določenimi samozaščitnimi
ukrepi:

  •  ustrezno pozornost na svojo lastnino
  •  denar naj se nosi v notranjih žepih ali v denarnicah okolici vrati in pod oblačili
  • pri  prenosu več denarja, naj bo ta shranjen na več različnih mestih (npr. del v denarnici, del v žepu itd.)
  • v nahrbtnikih naj ne bo vrednih stvari, pri gibanju v skupini pa naj se zaprt nosi spredaj,
  • bančne kartice in PIN številke naj ne bodo shranjene skupaj,
  •  opasne torbice naj bodo ves čas pod nazorom,
  •  v torbah preko rame ali v nahrbtnikih naj ne bo gotovine, dokumentov itd.
  •  pozornost na ljudi, ki niso ciljne skupine,

NE POSTANITE ŽRTVE ROPARJA:

V večernem in nočnem času se izogibajte temačnim in praznim ulicam, kjer bi lahko postali žrtve drznih tatvin in ropov. Če postanete žrtev ropa, se ne spuščajte v konflikt z napadalcem, saj so storilci pogosto agresivni in bodo uporabili silo za izvršitev oziroma dokončanje dejanja. Glasno kričanje “na pomoč” bo pritegnilo pozornost bližnjih stanovalcev in drugih ljudi, kar lahko pripomore k prijetju storilca.

PREVIDNO PRI UPORABI BANKOMATOV IN PLAČILNIH KARTIC:

Zaradi večje uporabe bankomatov v času praznikov je tudi večja nevarnost zlorab negotovinskih plačilnih sredstev. Ena izmed njih je namestitev skimming naprav ali pasti za denar (cashtrapping) na bankomatih.

Svetujemo, da pri uporabi plačilnih kartic na bančnih avtomatih upoštevate osnovna pravila za varno poslovanje s karticami:

Pred uporabo bankomata je dobro, da:

  • ste pozorni na sumljive osebe v bližini,
  • pregledate bankomat, preden ga uporabite
  • prekrijete vtipkano PIN številko,
  • uporabljate SMS obveščanje o opravljenih transakcijah.
  • Celoten dvig gotovine opravite pazljivo in nemudoma pospravite gotovino.

PREVIDNI BODITE TUDI PRI PLAČEVANJU Z GOTOVINO:

Najpogosteje  lahko  pričakujemo,  da  se  na  stojnicah  in božičnem sejmu pojavijo unovčitve  ponarejenih  bankovcev  za  20  oz. 50 eur, redkeje pa ponarejenih bankovcev za 100 eur ali celo 200 oz. 500 eur. Pri prepoznavanju ponarejenih bankovcev v zgornjih apoenih je potrebno biti pozoren predvsem na:

 

  • Kakovost  papirja  –  pri  tem  se  poslužujemo  otipa, in sicer pri ponarejenih bankovcih čutimo samo gladeK papir, pri pristnih bankovcih  pa  gre  za  reliefni  potisk,  kjer  z otipom čutimo, da površina bankovca v celoti ni gladka,
  •  Bankovec za katerega se sumi, da je ponarejen, je potrebno pogledati v  smeri  izvira svetlobe, pri čemer se mora na pristnem bankovcu, in sicer na obeh straneh bankovca, videti vodni znak, varnostna nitka in sestavljena številka,
  •  Priporočamo,  da  se  prodajalci  poslužujejo  pisal  za preverjanje bankovcev  (nakup možen  v  trgovinah  s pisarniško opremo ali prekospleta),  ki reagirajo na ponarejen bankovec tako, da pustijo na njem barvo,  medtem  ko  na  pristnih bankovcih pisala ne reagirajo (dokaj cenovno dostopno!),
  • V kolikor obstaja možnost, naj se prodajalci poslužujejo aparatov za preverjanje pristnosti denarja, priporočamo  preverjanje  bankovca,  za  katerega  se  sumi,  da  je
    ponarejen,  z  ostalimi  bankovci, ki so pristni. Pri tem je potrebno biti  pozoren  na kvaliteto papirja, kvaliteto tiska, na hologram, ki je lahko naknadno nalepljen na ponarejen bankovec,
  • Prav  tako  naj  bodo  prodajalci na stojnicah pozorni na plačevanje manjših  zneskov  (do  10 eur) z bankovci večjih apoenov, in sicer 50 ali  100  eur  ali  več,  pri tem pa ima stranka pri sebi tudi manjše bankovce 5, 10, 20 eur, vendar z njimi na plačuje,
  • Ob morebitnem sumu, da je bil na stojnicah in božičnem sejmu vnovčen ponarejen  bankovec,  se  prosim  obrnite  na policijo, pri tem pa si poskušajte  zapomniti  opis  osebe, ki je ponarejen bankovec izročila oz. naj oseba počaka do prihoda policije na kraju.