Zasavje je daleč okoli prepoznavno po rudnikih in rudarjih, ki so si težko služili kruh. Ker pa je v zadnjem času Zasavje izpostavljeno tudi zaradi ponovnega odprtja rudnika Sitarjevec v turistične in druge namene, smo se odločili narediti intervju z predstavnikom rudarske stroke. In to je rudar, knap, kot sam pravi, gospod Roman Perklič iz Zagorja.
Zapis prijetnega pogovora z nekdanjim rudarjem Rudnika Zagorje gospodom Romanom Perkličem, katerega oče je bil tudi rudar. Opravljal je pred vsem električarska dela v rudniku in bil med drugim tudi predsednik rudniškega sindikata z najdaljšim mandatom v 250 letni zgodovini delovanja Rudnika Zagorja.
Spoštovani gospod Roman Perklič, upokojeni rudar, kakšno je življenje upokojenega rudarja in kako je z vašim zdravjem?
Moje zdravje je za enkrat še kar v redu, primerno moji starosti. Moje življenje v pokoju pa je razgibano kot je bilo v času, ko sem bil še zaposlen v Rudniku Zagorje. Bil sem aktiven v društvu TD Ruardi kot starešina rudarskih uniformirancev pri izvajanju SKOK ČEZ KOŽO. Pridobil sem si licenco za lokalnega turističnega vodnika po Zasavju, kakor tudi za vodnika ogledov rudarskega muzeja Loke Kisovec in to vodenje več let upravljal. Trenutno, ta čas pa opravljam delo TV snemalca v studiu ETV Kisovec.
Kako je potekala vaša pot od izobraževanja, do zaslužene upokojitve ?
Po izobrazbi sem elektrikar in takšno delo sem opravljal tudi v rudniku Zagorje. Predno pa sem dobil zaposlitev elektrikarja, sem skoraj leto dni opravljal rudarska dela kot pripravnik, tako da mi je tudi delo rudarja dovolj poznano. Ob dodatnem izobraževanju pa sem si pridobil tudi naziv rudarski reševalec za rudnike. Vsako delo, ki mi je bilo dano sem z veseljem opravljal vse do svoje upokojitve.
Ste imeli radi jamo in koliko časa ste bili kot aktiven rudar preden ste odšli v sindikalne vode?
Na delo v jamo sem hodil z veseljem, zato pa sem tudi zdržal do upokojitve. Svoje sindikalno delo kot predsednik sindikata Rudnika Zagorje v zapiranju pa sem opravljal zadnjih trinajst let, vendar kot volonter ob delu. Upokojil sem se pri starosti 53 let s 33 leti delovne dobe.
Kako to, da ste se odločili delovati v sindikatu in kaj je bil glavni razlog?
Za delo v sindikatu sem se odločil na priporočilo sodelavcev, ker sem čustven in rad pomagam ljudem in zaposlenim sodelavcem z nižjo plačo. Predhodno sem bil ustanovitelj sklada delavske samopomoči. Največji izziv pa je bil kako reševati skozi kadrovsko politiko, presežne delavce, katerim se bodo ukinjala delovna mesta, ko se pričnejo rudniki Zagorje, Senovo in Kanižarica postopno zapirati, saj je bil sprejet zakon o zapiranju le teh rudnikov, ki sem jih predhodno omenil, meseca decembra leta 1994.
Kakšno vlogo je imel sindikat nekoč in kako je potekal sindikalni boj ? Ste bili sindikati in sindikalisti slišani?
Vloga sindikata se od preteklosti pa do danes ni bistveno spreminjala, naša vloga je bila, da imajo zaposleni v rudniku, kot prvo, varna delovna mesta, osebno zaščito in ustrezno redno plačilo za opravljeno pošteno delo. Če so se pojavljale določene kršitve ali odstopanja od kolektivne pogodbe smo sindikati ustrezno ukrepali tudi z oblikami sindikalnega boja, kot so po vrstnem redu; protestna opozorila, protestni shodi, opozorilo o napovedi stavke in na koncu tudi stavkali, če pogajanja niso uspela. V mojem sindikalnem mandatu sem veliko svojega truda vložil v pogajanja in zelo velikokrat uspel tako, da skrajne oblike sindikalnega boja niso bile potrebne.
Kakšen odnos je imela do vas Uprava rudnika in ali ste bili uspešni v pogajanjih z njo?
Kot sem že predhodno omenil, je bilo moje orožje pogajanje, saj so bili na moji nasprotni strani direktorji, kakor tudi kadrovska služba s čutom sočutja do zaposlenih in smo skupaj reševali probleme ter jih tudi na zadovoljstvo zaposlenih rešili.
Kaj so od vas pričakovali zaposleni delavci in ali ste v celoti ustregli njihovim pričakovanjem?
Kot predsednik sindikata sem nosil veliko odgovornost do zaposlenih delavcev, saj sem bil tudi koordinator Rudnikov v zapiranju za Zagorje, Senovo in Kanižarico na področju kadrovsko socialnega in programa za prezaposlitev zaposlenih delavcev. Od mene so pričakovali v času zapiranja rudnikov, da jim priskrbimo nova delovna mesta v drugih podjetjih, ki bodo socialno varna in večinoma ustrezala njihovi izobrazbi.
Kako je potekalo družabno življenje rudarjev, družabni del v službi in druženje izven nje?
Zaposleni v rudnikih smo imeli preko sindikata organizirana poletna letovanja na morju, termalnih toplicah in počitniških domovih v hribih. Prirejali smo razna družabna srečanja, športna tekmovanja, kulturne prireditve itd. Največje družabno srečanje pa smo imeli za rudarski praznik – Dan rudarjev 3. julija. Proti koncu mojega mandata pa smo praznovali v manjšem obsegu tudi god sv. Barbare. Da ne pozabim, imeli smo tudi vsakoletne prednovoletne zaključke s pogostitvijo.
Ste ali so bili rudarji za-kaj prikrajšani v življenju?
Ja so bili prikrajšani. V preteklosti so bili prikrajšani največ pri varnosti dela, delovnih pogojih, kakor tudi pri plačah, saj se je na njihovih plečih razvijala in gradila zasavska dolina. Z delovanjem 250 letnega rudarjenja v Zasavju smo zgradili ogromno proizvodnih objektov, šol, zdravstvenih domov, kulturne domove, gasilske domove, športne objekte itd.
Je poklic zagotavljal eksistenco in normalno življenje?
V mojem času smo zaposleni v rudnikih imeli z našimi plačami zadovoljivo in še kar dostojno življenje, vendar pa je bilo v času zapiranja rudnikov za zaposlene delavce, ki niso imeli pogojev za upokojitev, stresno življenje.
Kako gledate na rudnike danes? Je prav, da so po večini zaprti? Se je država pravilno odločala, kar se tiče zapiranja in vzdrževanja jam in rovov, ki jih po Zasavju ni malo?
O zapiranju rudnikov v državi se je že govorilo veliko prej, kot sem jaz bil izvoljen za predsednika sindikata Rudnika Zagorje. Leta 1993 in 1994 se je pripravljal zakon o zapiranju treh rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica ter ustanovitev še delujočega rudnika Trbovlje – Hrastnik RTH v letu 1994 meseca decembra. Seveda zaposleni kot sindikalisti nismo bili navdušeni nad to odločitvijo države, ker smo vedeli kaj nam to prinaša, predvsem ukinjanje delovnih mest. Naj omenim, da v dogovoru sindikata SDE (Sindikat Dejavnosti Energetike) in odgovornimi iz MGD (Ministrstvo za Gospodarske Dejavnosti) kakor tudi z MF (Ministrstvo za Finance), je bil na koncu sprejet takšen zakon, da je odgovarjal obema stranema, tako sindikatu, kot tudi državi, saj je bil podkrepljen s finančnimi sredstvi v višini 14,5 milijarde tolarjev. Sedaj govoriti ali se je država pravilno odločila, se je težko opredeliti. Na Rudniku Zagorje smo s pasivno obliko upokojevanja in aktivno obliko prezaposlovanja reševali vse zaposlene, tako da nismo imeli nobenega delavca na cesti, to pa je zasluga vseh sodelujočih, ki smo delovali na kadrovsko socialnem programu. Z zadnjimi podatki, ki razpolagam, pa se verjetno niso čisto dokončno rešili dva direktorja in eden zaposlen na rudniški upravi. Meni osebno je žal in hudo, ker so tudi ti trije veliko pripomogli pri prezaposlovanju delavcev.
Ste slišali za ponovno odprtje rudnika Sitarjevec v Litiji? Poznate rudnik? Ste vedeli, da je eden najstarejših na naših tleh, da so v njem rudarili Kelti in Rimljani?
Za rudnik Sitarjevec sem slišal že pred mnogimi leti in da je bil eden najstarejših rudnikov v Sloveniji tudi. Vesel sem, da so ga preuredili in ponovno odprli za turistične namene pred kratkim, v začetku decembra tega leta. Lahko le čestitam vsem, ki so sodelovali pri tem izjemnem projektu. Z veseljem in velikim zanimanjem si ga bom ogledal v bližnji prihodnosti.
Kakšne vezi na rudnik, kolege rudarje in sindikaliste so ostale, je še kaj druženja in srečanj med vami?
Določeni stiki so ostali. Smo v dobrih odnosih, predvsem govorim za kolege iz sindikata SDE, vendar se dobivamo bolj po redko, ker smo iz oddaljenih krajev po celi Sloveniji. Skupina zaposlenih elektrikarjev iz rudnika Zagorje pa imamo vsakoletno srečanje v mesecu decembru pred novim letom.
Hvala za vaš čas in predstavitev poklica rudarja ter samega rudarstva v Zasavju. Želimo vam mnogo zdravja v novem letu in srečne ter lepe praznike.
Hvala vam za povabilo na intervju, tudi za lepe želje in voščilo. Prav tako tudi jaz želim vam in vašim bralcem portala Naše Zasavje lepe prihajajoče praznike, pred vsem voščim vsem, da bi ponosno praznovali Dan samostojnosti in enotnosti, bili deležni veliko zdravja, sreče in poslovnih uspehov in naj vas in vse na koncu pozdravim z rudarskim pozdravom SREČNO v 2018.