Zima se počasi a zanesljivo poslavlja. Nekateri so tega veseli, drugi ne. V Zasavju prav gotovo ne, vsaj kar se tiče prometa po glavni regionalni državni cesti G2-108 oziroma po »zasavki«, kot je dobila ime zaradi poteka tik ob reki Savi. Kaj je razlog za strah, ko se zima poslavlja? Odgovor je: Padajoče skale in kameje na cesto in na železniško progo na drugi strani reke Save.
Vozišče te nevarne ovinkaste in nepregledne ceste je pogosto vlažno ter mokro pa tudi precej poškodovano, čeprav se upravljalec cest trudi in odpravlja poškodbe; nekaj odsekov se je tudi preplastilo in kot da vse našteto ni dovolj, s strmih pobočij na cesto in železniško progo ob spomladanski »odnehi« in pogostim padavinam, začne padati kamenje na cesto in železniško progo in tudi kar prave skale. Seveda se to dogaja skozi vse leto, najbolj intenzivno pa ravno sedaj, ko je zemlja popustila od zmrzali in je postala razmočena, kar pomeni, da se začnejo s pobočij trgati kamenje in skalovje, ki z relativno veliko hitrostjo prileti na cesto in progo in s tem ogroža človeška življenja.
Najbolj nevarno med Zagorjem in Renkami, ugotavljajo strokovnjaki
Litološko tvorijo območje srednjetriasni, zgornjetriasni in spodnjejurski karbonati, zgornjekredni fliš in kvartarni nanosi. Zaradi mehanskega preperevanja, vpliva tektonike, strmega pobočja in litološke zgradbe se iz pobočja kruši kamenje in skale, ki ogrožajo prometnico. (vir: Darja Rozina – diplomsko delo)
Padanje kamenja in kamniti podori so v Sloveniji najpogostejši v Alpskem in hribovitem svetu, kjer prevladujejo karbonatne kamnine ter strmi in navpični useki. Pojav pogosto ogroža varnost v cestnem in železniškem prometu. Med najbolj ogroženimi cestami v Sloveniji je cesta Bovec-Vršič, v železniškem prometu pa proga na odseku med Litijo in Trbovljami. (Ribičič)
Kaj vse vpliva na proženje kamenja in skalovja?
Na to vplivajo geološki dejavniki, kar pomeni vrsto kamnin, tektoniko, preperevanje, razpoke, plastnost, skrilavost ter morfološki dejavniki, kar je naklon pobočja, na katerem potem veter, voda in sneg povzročajo erozijo. Na proženje, se pravi tudi količino in pogostost pa vplivajo še drugi dejavniki, kot so; potres, požar, vremenske spremembe, sneženje, zamrzovanje in oddaljevanje, insolacija-podnevi močno sončno segrevanje, ponoči ohlajanje, živali-pred vsem gamsi in ostala večja divjad in pa podrto drevje. Je pa tukaj tudi človeški dejavnik; to so izkopi, odstranjevanje vegetacije, promet in povzročanje vibracij.
PREVIDNO, POČASI, PO PAMETI, POSEBNA POZORNOST V SLABŠI VIDLJIVOSTI!!!
Glede na to, da celotni cestni odseki zasavske regionalke niso primerno zaščiteni oziroma nekateri sploh niso, je potrebno še posebej v teh spomladanskih mesecih voziti skrajno previdno. Nujno je potrebno upoštevati omejitve hitrosti ter voziti po preglednosti ceste in sposobnosti vožnje ter dobro opazovati vozišče, kjer lahko preži velika kamnita nevarnost. Bog ne daj, da bi v trenutku vožnje priletela skala na avto. O tem in o posledicah se ne upamo niti razmišljati.
Prav tako morajo z veliko previdnostjo in dobrim opazovanjem voziti strojevodje po drugi strani reke Save. Sicer so pobočja varovana s posebnim sistemom z žicami in javljalniki plazov, pa vendar to žal ni dovolj, ko prileti velika skala, kot se je že nekajkrat izkazalo, tudi nedavno, prejšnjo soboto.
Vsem bralkam in bralcem Našega Zasavja pa tudi vsem ostalim želimo srečno in varno vožnjo po »zasavki«. Previdno! Pazite nase.
