V Sloveniji danes praznujemo dan reformacije. Praznik in dela prost dan obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, po zaslugi katerega smo Slovenci dobili Katekizem – prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh. Z njim je Primož Trubar leta 1550 postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku.
Reformacija je v 16. stoletju vzniknila v Nemčiji iz potrebe po preoblikovanju rimskokatoliške cerkve. Njen glavni začetnik je bil Martin Luther, ki je na današnji dan leta 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu protestno obesil 95 tez, s katerimi je zahteval njeno prenovo. Gibanje se je nato razširilo po Evropi.
Ena od Luthrovih zahtev je bila tudi, da bi verniki brali Sveto pismo v maternem jeziku. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim na slovensko. V obdobju reformacije so tako nastale prve slovenske knjige, približno polovico vseh, ki so jih napisali protestantski pisci, je prispeval Primož Trubar (1508-1586), osrednja osebnost reformacije na Slovenskem.
Poleg njegovega Katekizma, ki mu je dodal še Abecednik, sta iz tega obdobja pomembna še prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice proste Adama Bohoriča.
Abecednik je knjiga za začetni pouk branja in pisanja (oz. prvo berilo). Najbolj znan abecednik na Slovenskem je Abecedarium, ki ga je napisal Primož Trubar. Trubar je Abecednik dodal h Katekizmu, da bi se lahko preprosti Slovenci v najkrajšem času naučili brati. Uporabil je pisavo gotico.
V Sloveniji je dan reformacije praznik od leta 1992. Osrednjo prireditev oziroma proslavo ob tem dnevu zadnja leta organizira Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar.