Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, je letos posvečen duševnemu zdravju mladih. Duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu je namreč pomemben napovednik duševnega stanja odraslih, saj se polovice vseh duševnih motenj razvije do 14. leta starosti. V Sloveniji pa se je število otrok in mladostnikov, ki se sooča z duševnimi težavami pa se je v zadnjem desetletju povečalo za kar dve tretjini.
Kljub temu, da se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) polovica vseh duševnih motenj začne do 14. leta starosti, je večina primerov neopažena in nezdravljena. Stiske se pri mladostnikih najpogosteje odražajo v zlorabi alkohola, drog, samomorih in depresiji, navajajo na strani WHO. Zaskrbljujoče pri mladih so tudi motnje hranjenja.
Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pa je navedeno da se je število mladostnikov in otrok, ki se sooča z duševnimi motnjami v zadnjem desetletju povečalo za kar dve tretjini. Predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent, Vesna Švab je pojasnila: “Vidi se, da je pravzaprav kar veliko otrok in mladih že lahko v nekih duševnih stiskah, ki pa jih je mogoče zelo dobro preprečevati, obvladovati in zdraviti.” Dodala je še, da je treba okrepiti preventivne in promocijske programe na področju duševnega zdravja predvsem za mlade, saj bi s tem lahko zajezili tudi “epidemijo” duševnih motenj pri odraslih in starejših.
Svetovni dan je namenjen ozaveščanju o različnih vidikih in vprašanjih duševnega zdravja. Predstavlja pa tudi priložnost, da se opozarja, kaj vse je še treba narediti, da bi skrb za duševno zdravje ljudi postala realnost vseh po vsem svetu
V WHO so poudarili, da je za mlade adolescenca razburljiv čas, saj gredo skozi mnoge spremembe v življenju. Menjavanje šole, začetek univerzitetnega šolanja, odhod od doma ali začetek novega dela. Vso to dogajanje skozi katere se mladi učijo premagovati strah jih lahko privede do stisk in tesnobe -s tem se strinja tudi Švabova. Uporaba novih tehnologij in spletnih omrežij pri tem lahko predstavlja še dodaten pritisk na mlado osebo.
Če tovrstni občutki niso dovolj hitro prepoznani in obravnavani, lahko sčasoma privedejo do duševnih motenj in bolezni, pojasnjujejo na WHO organizaciji.
“Tisto, kar danes vemo, je, da je mladim mogoče zelo dobro pomagati, če je seveda ta pomoč dostopna, če se lahko na koga obrnejo, če pravočasno vidimo njihove stiske in nanje pravočasno reagiramo. Samo če bomo to populacijo enakopravno vključili v skrb za njih same, potem lahko pričakujemo uspeh,” je še dodala Vesna Švab.
vir: STA