Ni preživela kopanja, mrtva v trenutku! »Duh po smrti« se širi in s Savo vije čez celo Zasavje.
Zelo neradi poročamo o tragičnih dogodkih, vendar tokrat moramo, kajti tema je zelo pereča in blazno »strupena«. Institucije, od lastnikov zemljišča, propadle Usnjarne, ministrstva za okolje in prostor, kmetijstva, agencij, do nadzornih institucij in občine so očitno umaknili roke od te ekološke katastrofe v Rakovniku v občini Šmartno pri Litiji. Kajti, kako se upošteva okoljsko zakonodajo ter evropske direktive si lahko ogledate v video posnetku in na fotografijah.
Ni pa odnehal Boris Doblekar, sicer litijski občinski svetnik in podžupan, ki se, kot nam je sporočil, med drugim za Rakovnik zavzema še iz časa kandidiranja in izvolitve takratne poslanke Romane Tomc, ki je danes poslanka v Evropskem parlamentu in prav na njo in poslanca dr. Milana Zvera se je lani v jeseni obrnil s prošnjo za pomoč. In tako sta EU poslanca o Rakovniku obvestila EU komisijo za okolje, pomorske zadeve in ribištvo. V imenu komisije se je odzval sam komisar g. Karmenu Vella. Komisija je poslanca Zvera zaprosila še za podrobnejše informacije o primerih onesnaževanja vode zaradi neočiščene izcedne vode in primerih neodzivnosti pristojnih nacionalnih organov.
Boris Doblekar o evropski direktivi, komisiji, naših ministrstvih
»V odgovoru EU komisije sem lahko razbral, da je Slovenija v okviru postopka za ugotavljanje kršitev Komisijo obvestila, da je bilo odlagališče Rakovnik dokončno zaprto z odločbo z dne 22. avgusta 2013 v skladu s členom 13 Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih. In moram reči, pa čeprav morda malce v šali, da v omenjeni direktivi nisem našel člena, ki bi predpisoval onesnaževanje okolja in zastrupljanja ljudi in živali na način, kot ga lahko vsak dan opazujemo v Rakovniku. Ministrstvo za kmetijstvo, ki ga vodi Dejan Židan in ministrstvo za okolje in prostor bi se po moji oceni morala že davno odzvati na to tempirano ekološko bombo v Šmartnem pri Litiji, vendar je očitno ta smrdeč, strupen in nevaren odpad predaleč stran od udobnih soban v Ljubljani. Zato se moramo občani sami potruditi, da državi odpremo oči. Žalostno.«
Nekoč neokrnjen biser Rakovnik, danes bi lahko rekli »RAK-ovnik«
Več tisoč kvadratnih metrov z več kot milijon kubičnimi metri zakopanih usnjarskih odpadkov propadle IUV Vrhnika, ki so prepojeni s težkimi kovinami, kromom, amonijevim dušikom, cianidi, kloridi, in prekriti s kompostiranim blatom iz nekdaj čistilne naprave usnjarne. Tudi poskus fitoremideacije je klavrno propadel! Nič čudnega, če pa je vse zastrupljeno. Poleg tega se od odpada daleč naokoli, tudi do Litije, širi ogaben smrad. In vsa ta strupena voda pronica v zemljo, v podtalnico in teče ter zastruplja celotno Zasavje in kasneje še reko Donavo ter konec koncev tudi morje. Kaj bi poreklo na stotine krav molznic, ki se pasejo v neposredni bližini tega »rakotvornega« Rakovnika, bi bilo tudi zanimivo slišati, je še v svojem sporočilu zapisal Doblekar.
Za konec in upajmo nekoč tudi »srečen konec« te žalostne zgodbe
Skratka, v uredništvu Naše Zasavje smo veseli, pa čeprav objavljamo strašno žalostno zgodbo, da bo morda tudi naša objava pomagala, da se odgovorni končno zganejo. Boris Doblekar nam je še pojasnil, da se bo boril dokler se odlagališče Rakovnik ne sanira. Dodaja: »Najboljše rešitev je, da se vse razpadajoče smrdljive in strupene kožne odpadke odpelje v čistilne napravo ali sežigalnico, tudi na Dunaj, če je treba, z veseljem bi jih vzeli po moje. Denar naj zagotovijo tisti, ki so ga nekoč »kasirali« za tako neodgovorno in nespametno odlaganje na gozdnato kmetijske površine, doda naj še država, ki mora po moje prevzeti odgovornost zaradi stečaja IUV, potem tisti, ki so pobrali in še prej zapravljali premoženje; nekoč Knafličevega in potem žal še podržavljenega z imenom IUV. Mislim, da če bi bila volja na naši strani, bo prispevala tudi Evropa. In to je edina rešitev za to nekoč lepo neokrnjeno naravo, ljudi in živali. Upajmo, da bo prevladal razum in da odgovorne sreča pamet.«