Ko smo v uredništvu od litijskega podžupana Borisa Doblekarja izvedeli, da se je v Veliki Štangi v občini Šmartno pri Litiji odvil eden bolj zanimivih dogodkov z vsebino kulinarične dediščine, smo začeli poizvedovati in pripravili, po našem mnenju čudovit prispevek za Naše Zasavje iz naših krajev.
»Vsi se zavedamo, kako pomembna je naša kulturna dediščina in še bolj, kako jo je vredno prenašati na naše potomce, če jo želimo ohraniti. Prav iz tega razloga smo se na Kmetijski svetovalni službi v Litiji odločili, da raziščemo, koliko pridnih rok naših gospodinj v občinah Šmartno pri Litiji in Litiji še peče poprtnik. Ugotovili smo, da imamo še kar nekaj tega živega,« je za Naše Zasavje prijazno povedala pobudnica in koordinatorka tega zelo zanimivega in častivrednega projekta, mag. Sonja Zidar Urbanija s Kmetijsko svetovalne službe Litija.
Obredno praznično pecivo poznajo pri vseh narodih, v slovenskih pokrajinah pa je imel ob božiču posebno vlogo poprtnik, ki mu staro ljudsko verovanje pripisuje magično in zdravilno moč. V sodobnem času so ga večinoma nadomestile potice, vendar te nimajo simbolnega pomena, pravijo gospodinje iz Roba in drugih krajev velikolaške ter dobrepoljske okolice, kjer je ta božični kruh del živega izročila, ki je tudi že vpisano v seznam nesnovne dediščine pri Slovenskem etnografskem muzeju.
Z velikim pričakovanjem so na osnovi teh podatkov in s pomočjo gospe Metke Starič, direktorice Zavoda Parnas iz Velikih Lašč, ki se ukvarja s kulturno dediščino, v četrtek 23. novembra na turistični kmetiji »Na Hribčku« v Veliki Štangi organizirale prvo delavnico priprave poprtnika-božičnega kruha.
Na delavnici, ki so jo vodile gospe Vida Končina iz društva žena in deklet Šentrupert ter Nada Lunder iz sestrskega društva Dobrepolje, so se zbrana dekleta in žene podrobneje seznanile s samo pripravo poprtnika in okraskov na njem. Vsaka udeleženka delavnice pa je tudi pripravila svoj poprtnik.
»Z delavnicami bomo nadaljevale in v prihodnjem letu ustanovile skupino ter določile nosilko te skupine za vpis poprtnika v register kulturne dediščine. Verjamem, da nam bo uspelo,« je še pojasnila gospa Sonja Zidar Urbanija ter dodala: »Pa naj še kdo reče, da kruh ne povezuje, daje posebno toplino. Na delavnici smo to lepo dokazale članice treh društev podeželskih žena in deklet in ob učenju in obujanju naše bogate kulturne dediščine neizmerno uživale.«
Priprava poprtnikov je od leta 2013 vpisana v Register žive kulturne dediščine. Znanje priprave se prenaša v družinskem krogu, v novejšem času tudi prek delavnic in razstav. Več informacij o ohranjanju te nesnovne dediščine se nahaja na spletni strani zavod-parnas.org.
Udeleženkam prve delavnice iz treh društev; Društva žena in deklet Vače, društva kmetic Litija in Šmartno pri Litiji in Društva podeželskih žena in deklet Dole pri Litiji organizatorka delavnice gospa Sonja sporoča naslednje:
»Drage punce, bile ste čudovita družba, izpod vaših rok pa so nastale prave mojstrovine. Se že veselim naslednje delavnice, ki jo bom organizirala in prav tako razstave poprtnikov, katero bomo imele pred božičnimi prazniki v Litiji,« ter za naš portal zaključuje z mislijo: »Kruh lahko razumemo kot nagovor, ki nosi v sebi globoko sporočilo ljubezni.«
Litijski podžupan Boris Doblekar, ki ga, kot sam pravi, podeželska dekleta in žene s svojimi neprecenljivimi aktivnostmi navdušujejo, prav vsem dosedanjim in tudi naslednjim udeleženkam iskreno čestita za plemenita dela s področja kulinarične dediščine, ki jo nadaljujejo, kot »zlato« zapuščino naših mam, starih mam in jim želi še obilo užitkov in uspehov pri bogatitvi naše slovenske kulturne dediščine.