Trenutek, ko so poslanci že sredi decembra uzakonili, da bo čez dva tedna minimalna neto plača namesto 638 evrov znašala 667 evrov ali skoraj 30 evrov več, čez dobro leto pa 700 evrov neto, tokrat ni pristal na naslovnicah. Delodajalci ga niso pospremili s protestnim sporočilom za javnost, sindikati ga niso posebej pohvalili. Je pa ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer ponovila, kako vesela je bila tega trenutka. V ministrstvu menijo, je spomnila, da “je to področje nujno treba urediti, da delavcu omogoča pravično plačilo in s tem tudi dostojno življenje”.
Vsaj za petino višja minimalna plača od praga revščine
Tudi poslanci, zlasti Luka Mesec iz Levice, niso skrivali zadovoljstva, četudi so morali pri urejanju minimalne plače stopiti na zavoro in tudi popustiti. A so s kompromisom minimalno plačo potisnili v za najnižje plačane delavce bolj varno naročje zakonodaje. Tako dvig minimalne plače ne bo več vsakič odvisen od političnih, gospodarskih in čisto človeških nečimrnosti. Po letu 2021 bo višino minimalne plače krojila kar formula. Tako naj bi se končalo vsakokratno pogajanje za dvig minimalne plače, četudi bo njena višina še odvisna tudi od hipnih razmer in socialnega čuta družbe.
Toda čez dve leti se bo pri določanju višine minimalne plače vedelo, da znašajo minimalni življenjski stroški toliko in toliko. Ta hip 736 evrov ali dva evra manj kot minimalna neto plača. S korakom nazaj pa so predlagatelji zakona o minimalni plači dali čas delodajalcem za pripravo na nove čase. Ker bo 2021 tu že čez dve leti in so zahtevali nekaj besede tudi izplačevalci minimalne plače, so se dogovorili, da v zakonu ne bo pisalo le, da mora biti minimalna plača za vsaj 20 odstotkov višja od vsakokratnih minimalnih življenjskih stroškov. To bi po sedanjih izračunih pomenilo, da bi leta 2021 znašala 736 evrov neto. Zdaj zakon določa ne le najnižji odstotek, ampak tudi najvišjega možnega. Po domače povedano, po letu 2021 minimalna plača ne sme biti nižja kot 120 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, vendar ne sme biti tudi višja kot 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.
Dodatki bodo posebej plačani čez leto dni
Dodatek za delovno dobo ali tako imenovano minulo delo, nagrade, dodatek za poslovno uspešnost, za delovno uspešnost in tudi dodatek za težje razmere dela naj bi ostali v minimalni plači še leto dni. Prihodnjega januarja jih bodo morali delodajalci delavcem dodati k plači, torej plačati posebej. Ker bo takrat minimalna plača 700 evrov neto, bo to pomenilo, da bodo k 700 evrom osnovne plače delavci z minimalno plačo prejeli tudi pripadajoč odstotek plačila za minulo delo, drugi morebiti ne oziroma le tam, kjer izplačujejo druge dodatke tudi svojim delavcem z več kot minimalno plačo.
Neto minimalna plača včeraj in jutri
- 450 evrov je bila neto minimalna plača leta 2008.
- 638 evrov znaša neto minimalna plača v 2018.
- 667 evrov bo neto minimalna plača od 1. januarja 2019.
- 700 evrov bo neto minimalna plača od 1. januarja 2020.
- 736 evrov najmanj bo neto minimalna plača po letu 2021, ko bo izračunana po formuli (najmanj 120 do največ 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov).
Da delodajalci take odločitve niso bili veseli, že vemo. A naj spomnimo, da so se nazadnje razvnele strasti, ko so delavci z minimalcem le začeli prejemati dodatek za delo med prazniki in dela prostimi dnevi. Zdaj ga imajo in niso več edini kaznovani, če delajo v nedeljo. Toda ta dodatek je bil le postaja v leta trajajočem prepričevanju prepričanih. Ko vsi vedo, da samo delavci z minimalno plačo pri nas zdaj nimajo posebej plačanega dodatka na minulo delo, če so že drugi dodatki odvisni od poslovnih okoliščin in jih ne prejemajo s plačo prav vsi delavci. Ljudi je težko prepričati, da minimalno plačani niso kaznovani, ker ne dobijo okoli 0,5 odstotka dodatka za vsako leto delovne dobe, in poslanci so se strinjali, da to ne gre več.
Delodajalci pričakujejo, da bo popustila pri davkih država
Kaj po sprejetju zakona o minimalni plači čaka tiste, ki delavce plačujejo z minimalno plačo? Že kmalu bo na minimalcu 70 tisoč delavcev, saj jih ima zdaj okoli 20 tisoč le 20 evrov več, kot znaša minimalna plača. Januarja bo minimalec tudi njihova plača. Za manj kot 700 evrov neto zdaj po Luki Mescu, koordinatorju Levice, dela 120 tisoč delavcev.
Veliki delodajalci, prostovoljno združeni v Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), in tisti iz podjetništva in obrti v obrtno-podjetniški zbornici so vladi že sporočili, da bodo imeli stroške in naj jim stopi nasproti. Plače naj razbremeni davkov. Že prihodnje leto in vsaj za 250 milijonov evrov, so bili konkretni v GZS. Razlika med bruto in neto plačo je prevelika.