Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s policijo včeraj začela prvi del nacionalne preventivne akcije Hitrost, ki bo potekala do 14. aprila. Osnovni namen akcije je zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Agencija bo voznike predvsem informirala, policija pa bo izvajala poostren nadzor prometa. V sredo, 3. aprila 2019, pa se bodo slovenski policisti pridružili vseevropski akciji in izvedli še maraton nadzora hitrosti. Na spletni strani policije pa so že objavljene lokacije, na katerih bo potekal maraton nadzora hitrosti (preverite jih lahko na spodnji povezavi).
Vozniki, spoštujete omejitve hitrosti in svojo vožnjo prilagodite razmeram na cesti. S tem boste bistevno zmanjšali nevarnost nastanka prometnih nesreč in tako poskrbeli za lastno varnost kot tudi za varnost drugih prometnih udeležencev.
NAJPOGOSTEJŠI VZROK NAJHUJŠIH NESREČ JE ŠE VEDNO NEPRILAGOJENA HITROST
Neprilagojena hitrost predstavlja poglavitni vzrok za nastanek prometnih nesreč, saj se je v zadnjih petih letih približno 18 odstotkov prometnih nesreč zgodilo prav zaradi neprilagojene hitrosti. Pri smrtnih prometnih nesrečah je ta delež še veliko večji – v zadnjih petih letih se giba okrog 37 odstotkov. Lani je bil sicer delež nekoliko večji, in sicer 40 odstotkov, vendar je zaradi splošnega izboljšanja prometne varnosti (v obdobju petih let) zaradi hitrosti umrlo doslej najmanj ljudi, tj. 37.
Z vidika povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč, do katerih je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti, izstopajo starostne skupine od 18 do 24 let in od 25 do 34 let, saj so več kot polovico prometnih nesreč povzročili udeleženci iz teh dveh starostnih skupin. Največ smrtnih nesreč se zgodi na cestah izven naselja, kar 34 %. Glede na urne intervale izstopajo obdobja med 11. in 12. uro in med 21. in 22. uro, v povprečju pa predvsem popoldanski in zgodnje večerni čas. Največ tovrstnih prometnih nesreč se zgodi med vikendom.
VIŠJA KOT JE HITROST, VEČJE SO POSLEDICE NESREČE
Hitrost kot dejavnik tveganja pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč ter številu hudo in smrtno poškodovanih. Zato je ena od nalog Policije zmanjševati povprečne hitrosti, kar bi posledično pomenilo manj mrtvih, hudo in lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Hitrost je glavni dejavnik tveganja za voznike in potnike, še posebej pa za ranljivejše udeležence v prometu, kot so pešci, kolesarji in motoristi. Predvsem znotraj naselij že manjša kršitev omejitve hitrosti lahko ogroža varnost teh ranljivih skupin. Izven naselij, npr. na avtocestah, pa je problematična kombinacija hitre vožnje ter kratke varnostne razdalje med vozili.
Zaskrbljujoč je tudi podatek o alkoholiziranih voznikih, ki vozijo prehitro. Vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost sta pogosto skupaj prisotna pri prometnih nesrečah. V preteklem letu se je od 1.490 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, 532 zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti. Delež teh znaša 36 % in se v zadnjih letih minimalno povečuje.
Dolgoročnejši cilj preventivnih akcij je, da vozniki tak način vožnje obdržijo tudi potem, ko poostreni nadzori več ne potekajo. Lokacije lahko preverite na tej povezavi.