Zdravnica Alenka Forte o oživljanju, urgentnih centrih in še čem…
Veliko se govori o vedno več nabavljenih in nameščenih defibrilatorjih in o vsem kar »paše« zraven, pa smo vas, spoštovani bralci o tej temi želeli informirati kar najbolj kvalitetno in dobili smo namig, da naj se obrnemo na zasavsko zdravnico Alenko Forte, ki je ob svoji specializaciji zelo »doma« tudi na tem področju.
Zdravnica Alenka Forte, specialistka interne medicine in gastroenterologije, direktorica Medicinskega Centra Heliks d.o.o iz Trbovelj, ob svojem delu kot specialistka vsa leta svoje poklicne dejavnosti, deluje tudi širše. Z veseljem je več let predavala na Rdečem križu Trbovlje, redno predava različnim društvom bolnikov, z strokovnimi prispevki sodeluje na zdravniških srečanjih. Aktivno promovira program SVIT.
Posebej je angažirana na področju ekologije, od 2010 je predsednica Regijskega odbora za ekologijo in zdravje v Zasavju. Organizirala je okrogle mize na temo zdrave prehrane, problematike zdravja Zasavcev povezanega z ekološkim bremenom težke industrije v Zasavju, na temo ustanavljanja Urgentnih centrov in ukinjanja nujne medicinske pomoči v občinah Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik.
Od marca 2015 v svojem centru, pogosto tudi v sodelovanju z dijaki srednje zdravstvene šole iz Zagorja ob Savi, za laike organizira in izvaja delavnice z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja in uporabo avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED).
»Pri učenju laikov je pomembno da niso le pasivni poslušalci, temveč da tudi sami aktivno izvedejo vse postopke: prepoznavanje oseb, ki potrebujejo pomoč, pravilno ukrepanje: preverjanje življenjskih znakov, aktiviranje postopka prve pomoči – klic na 112; organiziranje drugih oseb v proces-iskanje najbližjega AED in uporaba slednjega pri nezavestnemu; pravilno izvajanje zunanje masaže srca in umetnega dihanja pri odraslem, otroku in dojenčku; izvajanje vseh postopkov do prihoda medicinske ekipe,« o rokovanju z defibrilatorjem pove zdravnica Alenka Forte.
Po njenih izkušnjah se večina laikov tečajnikov po tretjem obnovitvenem tečaju počuti suverene in bi izvajali nemudoma in pravilno vse postopke. Vaja torej dela mojstra. V Sloveniji poteka veliko tečajev, žal pa prepogosto namestijo aparat AED na določeno lokacijo, ob tej priliki se predstavi delovanje tega aparata, ni pa sistematičnega pristopa k široki edukaciji laikov.
»Verjetno je po Sloveniji nameščenih okrog 3000 AED naprav. Večina jih ni dostopnih 24 ur, ker so mnogokrat v prostorih lastnika. Izjema so gasilski domovi, kjer so naprave nameščene na zunanji strani gasilskih domov in so dostopni vsak hip. Poleg dostopnosti je vprašanje tudi servisiranje in tehnična brezhibnost teh naprav, saj je slednje odgovornost in strošek lastnikov teh naprav,« opozarja Fortejeva.
Mnenje priznane zdravnice o urgentnih centrih in nujni medicinski pomoči »Oktobra 2015 je Ministrstvo za zdravje (MZ) pripravilo pravilnik o delovanju urgentnih centrov v Sloveniji, po katerem naj bi se nujna medicinska pomoč na ozemlju Slovenije izvajala preko službe desetih urgentnih centrov, postavili naj bi se tako imenovani satelitski urgentni centri, v zdravstvenih domovih pa naj bi ostala le nujna reševalna vozila z diplomiranim zdravstvenikom in zdravstvenim tehnikom, brez zdravnika. Po celotni Sloveniji naj bi se vzpostavila mreža prvih posredovalcev, laikov, brez medicinske izobrazbe. Laiki, kandidati za prve posredovalce, naj bi se usposobili na tečajih temeljnih postopkov oživljanja in uporabe AED. Ob klicu v dispečerski center na številko 112 (v Sloveniji naj bi bila dva, deluje pa do danes le eden), naj bi dispečer iz svoje centrale, glede na lokacijo potrebe po nujni medicinski pomoči na terenu, aktiviral sočasno ekipo nujne medicinske pomoči in laika prvega posredovalca, najbližjega mestu dogodka.«
V nadaljevanju nam še razloži, da naj bi v večini bili prvi posredovalci gasilci, vendar pa njenih informacijah, MZ ni sklenilo nobenega konkretnega dogovora z Gasilsko zvezo Slovenije. Zadolženi za izobraževanje prvih posredovalcev so po tem pravilniku lokalne skupnosti, torej občine z zaposlenimi v zdravstvenih domovih, to delo ni finančno ovrednoteno, niti ni jasnih navodil s strani MZ da bi bil vzpostavljen sistem nadzora nad kakovostjo izvajanja tega segmenta urgentne medicine.
Trenutno deluje deset urgentnih centrov, ki so locirani pri bolnišnicah. Prvotni namen ukinitve dežurnih mest po zdravstvenih domovih je MZ opustilo. Tako se dežurstva še vedno izvajajo po zdravstvenih domovih, nočna dežurna služba je ukinjena v tistih zdravstvenih domovih, kjer je lociran v istem mestu tudi bolnišnični urgentni center.
»Tako deluje v Sloveniji dualni sistem nujne medicinske pomoči, ni še delujočega drugega dispečerskega centra, ni mreže licenciranih laikov prvih posredovalcev, ni sistematičnega nadzora nad tehnično ustreznostjo nameščenih AED, saj so li ti praviloma zasebna lastnina, ker MZ ni financiralo nabavo AED-jev, niti ni namenilo finančnih sredstev za stalno učenje in licenciranje prvih posredovalcev. Ostaja pa tudi pravna praznina glede odgovornosti oz pravne zaščite prvih posredovalcev,« je kritična trboveljska zdravnica, ki nadaljuje, »Kakorkoli že, reorganizacija nujne medicinske pomoči v Sloveniji je ostala na pol poti in je dražja kot pred je bila pred letom 2015,« pa pojasni nestrokovne in politično motivirane ter nespametne poteze aktualne vlade.
»Po drugi strani pa zdravniki vidimo veliko priložnost v poučevanju temeljnih postopkov oživljanja in uporabe AED. Ker se življenje ne konča hipno, ko nekdo iz kateregakoli vzroka izgubi zavest in je navidezno mrtev. Ob takih dogodkih šteje vsaka minuta, ko oseba prejme ali ne prejme ustrezno prvo pomoč. In ko enkrat mine 5 minut po zastoju dihanja in delovanju srca, se izgled za preživetje zmanjša na 50%, z vsako minuto zamude pa je tudi verjetnost hujših in trajnih možganskih okvar vse večja. In če v 10 minutah po zastoju srca in dihanja ni pomoči, je smrt zanesljiva,« strokovno pojasni postopek oživljanja specialistka interne medicine, doktorica Alenka Forte.
Zdravnica Alenka Forte nadaljuje misel še o pravilni uporabi in lokaciji defibrilatorjev: »Kot zdravnik vidim veliko priložnost v učenju ljudi o pravilnem izvajanju temeljnih postopkov oživljanja in uporabi AED. Prav gotovo bo vsak tečajnik brez pomisleka nudil pomoč svojim najbližnjim, upam pa da tudi vsakomur, ki to pomoč potrebuje. Zato je pomembno, da vemo kje v bližini našega doma so nameščene naprave AED, ko pa se gibljemo izven domačega okolja, pa je dobro, da smo pozorni na znak o nameščenem AED.«