Znanstveniki že od leta 2017 glasno opozarjajo na šesto veliko izumrtje vrst, ki bi lahko v bližnji prihodnosti prizadelo naš planet. Samo med predstavniki sesalcev več kot 350 vrstam grozi izumrtje. Po poročanju britanskega časopisa Guardian je najnovejša mednarodna študija razkrila, da bi lahko še veliko prej izumrle žuželke, kar bi pomenilo katastrofo, saj je človeštvo odvisno od teh drobnih insektov, ki oprašujejo rastline. Smo pred šestim velikim izumrtjem vrst v zgodovini, saj se namreč število žuželk zmanjšuje veliko hitreje, kot je kazalo do zdaj.

Če se bo izumiranje nadaljevalo s trenutno hitrostjo, bo v desetih letih izginila četrtina vseh žuželk, v petdesetih polovica, že čez sto let pa enostavno ne bo nobene žuželke več. 

Žuželke so na Zemlji dlje kot ljudje – prve, brez kril, so se pojavile že pred 300 milijoni let.Biotska raznovrstnost je torej rezultat milijonov in milijonov let razvoja različnih življenjskih oblik. In prav raznolikost življenja opišemo s pojmom biodiverziteta. Ta pa še nikoli ni bila bolj ogrožena. Po besedah znanstvenikom jo s svojimi posegi v okolje najbolj ogrožamo ljudje. Žuželke izumirajo osemkrat hitreje, kot sesalci, ptice in plazilci. Najbolj na udaru so čebele in metulji, kjer je stanje že alarmantno. Biolog dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta (NIB) je za oddajo Intelekta povedal: “V nekaterih predelih Kitajske je okolje že tako onesnaženo, da opraševalcev ni več. Zato morajo rastline tam opraševati ročno.”

Pri študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Biological Conservation, gre za analizo 73 študij o zmanjševanju števila žuželk, ki se tokrat ne osredotočajo le na eno samo vrsto ali pa območje. Večina študij je bila narejenih v Zahodni Evropi in ZDA, pa tudi v Avstraliji, Braziliji, Južni Afriki in na Kitajskem. Med zajetimi je tudi poročilo, ki kaže na hitro upadanje letečega mrčesa v Nemčiji, in študija o vplivu globalnega segrevanja na žuželke v tropskih gozdovih Portorika.

Glavni krivec za zmanjševanje števila žuželk je intenzivno kmetijstvo, ki krči naravne habitate žuželk, ter uporaba pesticidov. K temu pa pripomorejo tudi urbanizacija, invazivne vrste in patogeni organizmi, ki napadajo avtohtone žuželke, ter podnebne spremembe, ki so še posebej opazne v tropih, je za BBC navedel glavni avtor študije Francisco Sanchez-Bayo s sydneyjske univerze.

Izsledki študije za nas niso nobeno presenečenje, tudi v Sloveniji opažamo podobno. Za večino vrst metuljev, ki jih spremljamo, je stanje izrazito neugodno. Zmanjšuje se njihovo število in površina habitata. – Barbara Zakšek (NIB)

Glavna avtorja ostro opozarjata, da v primeru, da izgubljanja žuželk ne bomo ustavili, bo to imelo katastrofalne posledice za ekosisteme in za človeštvo. Razmislek o trenutnih kmetijskih praksah, še posebej o uporabi pesticidov, je nujen za ustavitev oziroma obrat v trenutnih trendih, sta še zapisala avtorja. Svet pa mora med drugim spremeniti tudi način proizvodnje hrane, sta bila kritična.

Žuželkam lahko pomaga vsak od nas; na vrtovih ter v okolicah hiš to pomlad zasadimo medonosne rastline in uredimo zatočišča za žuželke.