Ceroz se je začasno ognil najbolj črnemu scenariju – likvidaciji podjetja v lasti petih občin, vendar bo cena, ki jo bodo zato plačale občine in zasavska gospodinjstva, visoka. S 1. aprilom se je ravnanje z odpadki z 98,8 evra namreč podražilo na 194 evrov za tono. O tem kaj se bo zgodilo v primeru izstopa občine Trbovlje in kako bodo pokrili pretekli dolg, ki znaša kar 2,2 milijona evra pa je pred dnevi pisal časnik Delo.
Višja cena za gospodinjstva prihaja z majskimi položnicami, ki bodo za gospodinjstva v urbanih območjih Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Litje in Radeč višje za 1,5 evra, na neurbanih območjih pa približno za polovico tega zneska. Doslej so najvišjo ceno – 1,5 evra – plačevali v Trbovljah, najnižjo – 0,83 evra – v Radečah.
Nova, kar 95 odstotkov višja cena za tono odpadkov, je ekonomska cena, ki naj bi pokrila tekoče stroške, ne bo pa krila pretekle izgube, ki je nastala ravno zaradi prenizke cene ravnanja z odpadki. V primerjavi s primerljivimi centri je imel Ceroz od 50 do 243 odstotkov nižje cene storitev. Nizke cene so veljale tudi za odpadke, ki so jih od 2016 v Zasavje testno vozili iz goriške regije in v katerih je bilo 60 odstotkov gorljivih odpadkov RDF. Ti končajo v tujih sežigalnicah, a Ceroz je z njimi zasut – blizu 8000 ton jih je ta hip na Uničnem -, saj je podjetju zmanjkalo denarja za odvoz in nadaljnjo obdelavo ki se je v tem času trikrat podražila; suče se okrog 170 evrov za tono.
KAKŠNE BI BILE DOLGOROČNE POSLEDICE IZSTOPA ZA TRBOVLJE?
Vztrajanje trboveljske županje Jasne Gabrič, da se 1. januarja 2020 Trbovlje poslovijo od Uničnega, se bo najverjetneje znašlo na sodišču. Franci Rokavec, župan občine Litija svari pred dolgoročnimi posledicami za Trboveljčane, če se občinsko vodstvo ne odloči drugače. Trbovlje bodo morale ob morebitnem izstopu prevzeti sorazmeren delež nastalih izgub oziroma dolgov. Prav tako bo treba v primeru “osamosvojitve” odpadke vse do prevzema nekam odlagati Na prevzemnike naj bi čakali na Neži, nekdanji občinski deponiji. Ker se prevoz smeti splača le s priklopnikom, ki zaleže za štiri smetarske tovornjake, brez prekladalne rampe na Neži ne bo šlo. Funkl opozarja, da je Neža za zdaj Cerozova.
»Trboveljčani ne morejo enostavno oditi iz skupnega projekta. V Cerozovi zgodbi smo bili skupaj od začetka. In na koncu lahko ugotovimo, da smo bili tudi skupaj zavedeni. Da ni bil nekdo zaveden bolj, drugi manj. Trdim, da Trboveljčani ne morejo oditi brez prevzema preteklih stroškov. Sami pravijo, da lahko, drugi trdimo, da ne. In vsi smo preverili vse pravne možnosti.« je mnenja zagorski župan Matjaž Švagan.
TOŽBAM SE NE BO MOGOČE IZOGNITI
Enako kot pretekla izguba ostaja neznanka tudi pripravljenost občin, da milijonski Cerozov dolg iz naslova najema infrastrukture konvertirajo v lastniške deleže. Infrastruktura v vsakem primeru ostaja v lasti občin ustanoviteljic, zagotavlja Funkl. Kar pomeni, da bi bila občina Trbovlje tudi v primeru izstopa formalno še naprej soustanoviteljica Ceroza. Osnovni kapital Ceroza je 10.500 evrov. Če Trbovlje izstopijo, postanejo največji družbenik Zagorjani. Ali to pomeni, da bi morali kriti tudi največji delež dolgov oziroma da bi si morale štiri občine deliti tudi del trboveljskih grehov? V tem primeru se tožbi ne bo mogoče ogniti. Prav tako je ta hip mogoče le ugibati, ali se bo na sodišču končalo tudi ugotavljanje odgovornosti prejšnjega poslovodstva Ceroza pod dolgoletnim direktorovanjem Vilija Petriča in Cerozove skupščine. Odškodninsko oziroma kazensko razjasnitev zadev skupaj z revizijo poslovanja Ceroza od 2016 od direktorja Jožeta Velikonje zahtevajo župani.
»Načeloma lahko Trboveljčani jutri prenehajo voziti odpadke na skupno deponijo na Uničnem, če seveda imajo konkretno ponudbo od drugod. A cenejšo bodo težko dobili brez prekladalne rampe. Vzvoda, s katerim bi jim občine soustanoviteljice preprečile odhod iz skupnega projekta, grajenega z evropskimi milijoni, nimamo. Imamo pa v rokah vse vzvode glede odgovornosti za nazaj.« dodaja župan Hrastnika Marko Funkl
Ali se bo podražitev obrestovala, bo znano po kontrolnem elaboratu cen, predvidoma junija. Po pričakovanjih naj bi tekočo izgubo v nekaj mesecih pokrili in s tekočimi prilivi krili tudi stroške odvoza odpadkov RDF v termično obdelavo. Direktor Ceroza Jože Velikonja računa, da se bodo sanacije poslovanja in s tem pokrivanja pretekle izgube lotili po potrditvi izvršilnega dela predloga sanacijskega programa s finančnimi ukrepi občin, likvidnost pa bo, ocenjuje, do takrat problematična, saj bodo prilivi odvisni od količine prejetih odpadkov.