S sprejemom nove gradbene zakonodaje junija lani so zaostrili mejo med objekti, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, in za katere je dovoljenje nujno. Že za malo večjo drvarnico ali nadstrešek za avto je gradbeno dovoljenje obvezno, ker spadata med nezahtevne objekte.

Med lastniki hiš in stanovanj se večkrat poraja vprašanje, ali je za nek poseg na dvorišču, pri hiši, na terasi ali balkonu bloka potrebno gradbeno dovoljenje ali ne. Predpisi, ki urejajo to področje, so precej obsežni ter zapleteni, pregledati je treba precej členov v različnih dokumentih. Prejšnja vlada je skupaj z novim gradbenim zakonom sprejela tudi novo uredbo o razvrščanju objektov in kot prilogo še klasifikacijo objektov glede na namen njihove uporabe. V osnovi se objekti delijo na enostavne, nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne.

ZA ENOSTAVNE OBJEKTE DOVOLJENJE NI POTREBNO

Med enostavne spadajo objekti:

  • ki imajo eno etažo
  • njihova višina ne presega štirih metrov,
  • njihov razpon (svetel del) ni večji od štirih metrov
  • Hkrati pa morajo izpolnjevati še pogoj o velikosti površine, ki je pri večini omejena na 20 kvadratnih metrov, pri nekaterih pa do 40 kvadratnih metrov.

Enostavni objekti, ki izpolnjujejo zgoraj naštete pogoje in hkrati ne presegajo površine 20 kvadratnih metrov (prej je veljalo do 30 m²) so: garaža, skladiščni prostori, kleti in vinske kleti, nadstrešnice, ki so pripadajoč objekt k glavnemu objektu.

Drvarnice, nadstreški za avtomobile, ute, savne, letna kuhinja, zimski vrt … so bili kot enostavni objekti našteti v stari klasifikaciji, v novi pa niso omenjeni. Uvrstimo jih lahko med garaže, skladiščne prostore, letno kuhinjo lahko uredimo pod pripadajočo nadstrešnico, prav tako savno.

Enostavni objekti, ki izpolnjujejo zgoraj naštete pogoje in hkrati ne presegajo 40 kvadratnih metrov površine, so: kozolec, stavba za kmetijske stroje in orodje, skladišča pridelkov. Naštete objekte, ki izpolnjujejo pogoje, lahko postavimo brez gradbenega dovoljenja, vendar mora investitor zagotoviti, da postavitev enostavnega objekta ni v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, gradbenimi in drugimi predpisi, ter pridobiti mnenja oziroma soglasja in druga dovoljenja, če je to določeno z drugimi predpisi. Vse naštete enostavne stavbe, ki presežejo dovoljene dimenzije, se razvrsti med nezahtevne objekte.

Pogoji za nezahtevne objekte so naslednji:

  • imeti morajo le eno etažo
  • njihova višina ne sme biti višja od šestih metrov
  • njihov razpon pa ne večji od petih metrov-
  • So pa lahko nekoliko večji od enostavnih in sicer za njihovo površina velja: enostavna stanovanjska stavba do 25 kvadratnih metrov  (npr. zimski vrt, nadstrešnice do 50 kvadratnih metrov, skladiščne stavbe do 100 kvadratnih metrov, rastlinjaki, kozolci, skladišča pridelkov, stavbe za kmetijsko mehanizacijo in orodje do 150 kvadratnih metrov).
Brez gradbenega dovoljenja lahko zgradimo rastlinjak, velik do 50 kvadratnih metrov.

Za nezahtevne objekte je po zakonu obvezno gradbeno dovoljenje, ni pa zanje treba pridobiti uporabnega dovoljenja. Še vedno velja, da je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte relativno preprost. Izpolniti je treba nekoliko spremenjeno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, ki jo graditelj lahko izpolni sam in odnese na pristojno upravno enoto

KAKO PA JE Z VZDRŽEVALNIMI DELI?

Pogosta dilema je tudi, kdaj gre pri stavbi za vzdrževalna dela in kdaj za dela, za katera potrebujemo gradbeno dovoljenje. Uredba precej natančno opredeljuje vzdrževalna dela, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno.

  • Dela v objektu – pleskanje, popravilo ali zamenjava ometov in poda, popravilo ali zamenjava notranjega stavbnega pohištva, suhomontažna dela in izvedba ali odstranitev lahkih nenosilnih sten.
  • Dela na ovoju objekta in zasteklitve – prenova fasade, zunanjega stavbnega pohištva in strešne kritine na način, da se s posegi bistveno ne odstopa od originalne zasnove objekta. Sem spada tudi vgradnja strešnih oken in izvedba frčad med nosilnimi konstrukcijskimi elementi, zasteklitev lož, balkonov, in zunanjih stopnišč, namestitev senčil, nepohodnega konzolnega nadstreška nad vhodom s površino do štirih kvadratnih metrov
  • Inštalacijska vzdrževalna dela – popravilo ali zamenjava električnih in telekomunikacijskih vodov in napeljav in strelovodne zaščite ter vodovoda, kanalizacije, strojne opreme in dimovodnih naprav. Sem med drugim spada tudi popravilo ali zamenjava priključkov.
  • Namestitev naprav in inštalacij na, ob in v objektu – namestitev novih naprav in z njimi povezanih napeljav za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode in razsvetljavo, tudi za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Sem med drugim spada tudi namestitev novih električnih in telekomunikacijskih napeljav in strelovodne zaščite ter vodovoda, kanalizacije in strojne opreme za delovanje objekta, namestitev dimniških tuljav.
  • Dela v zvezi z vzdrževanjem odprtih površin ob objektu – izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo za ureditev dvorišča in vrta, tudi za parkiranje, vključno z dovozi oziroma dostopi in drugo opremo.
  • Manjša dela na konstrukcijskih elementih objekta – vzdrževanje nosilnih konstrukcijskih elementov, zamenjava dotrajanih posameznih konstrukcijskih elementov, ki se nadomestijo z enakimi konstrukcijskimi elementi, in manjši inštalacijski preboji konstrukcijskih elementov, ki ne zmanjšujejo občutno njihove nosilnosti.
  • Vsak poseg v konstrukcijo, s katerim se spreminja njena nosilnost ali dimenzije, spada med rekonstrukcijska dela, za katere je gradbeno dovoljenje obvezno.