V torek, 28. 5. 2019, je v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani potekala zaključna razstava COAL STORY: Zasavska zgodba o premogu projekta PKP Fakultete za medije in Fakultete za dizajn, pridružene članice Univerze na Primorskem. Cilj razstave je bil približati to rudo množicam, saj je premog del Slovenije predvsem pa del Zasavja in njegovih prebivalcev.
Na razstavi je bil predstavljen umetniški pristop in ekološki način uporabe premoga umetnic ter oblikovalk: prostorska inštalacije Hane Jerlah Regeneration; unikatni nakit iz premoga Marjete Hribar Kuolmi, serija fotografij in video Barbare Gobec.
STARE ZGODBE, KI JIH PIŠE PREMOG
Video in serija fotografij predstavljajo arhiviranje novih ter starih zgodb, ki jih piše premog v zasavski regiji. Dogodek je pomenil sintezo dela vseh vključenih v projekt Po kreativni poti do znanja (PKP) z naslovom Coal Story: Kreiranje nove zgodbe za transformacijo industrijske rabe rjavega premoga v namene turističnega razvoja Zasavja, ki se je ukvarjal s prestrukturiranjem simbola premoga in njegove vloge v sodobni družbi. Projekt je nastal z idejo, da je možno z oblikovalsko in konceptualno intervencijo vplivati na današnji pomen premoga kot osovraženega fosilnega goriva, ter na ta način ponuditi nove označevalce, ki bodo v skladu s sodobno, ekološko osveščeno družbo kreativnih posameznikov. Študentke in mentorice so se osredotočile na zasavsko regijo, kjer je identiteta lokalnega prebivalstva tesno povezana s premogom oziroma industrijsko ter rudarsko dediščino.
V okviru projekta je nastala tudi brošura COAL STORY: Zasavska zgodba o premogu, kjer so študentke predlagale novo zgodbo o uporabi le-tega. Poglavitna motivacija projekta, ki je poganjala teorijsko in terensko delo projektne skupine, je bila predstaviti premog kot simbol preteklosti, ki je prestrukturiran v novem vizionarskem modusu lastne prihodnosti. Poleg predstavitve bogate zgodovine raznovrstne uporabe premoga in dobrimi ter slabimi aspekti premogovništva, je osrednji del brošure namenjen osebnim zgodbam zasavskih občanov, katerih življenje je oblikovala ta ruda. Med drugimi lahko preberete tudi intervjuja z dvema zasavskima rudarjema – Jožetom Potokarjem in Antonom Liscem. Brošura ponuja tudi primere oblikovalskih praks, ki najdejo navdih v premogu kot nekonvencionalnem sredstvu umetniškega izražanja. Cilj projekta je bil približati to rudo množicam in pokazati, da ima dodatno vrednost. Premog je del Slovenije, predvsem pa del Zasavja in njegovih prebivalcev, zato je na to treba biti ponosen in pokazati, da vse le ni tako črno, kot je črn premog.
