Pošta Slovenije se prilagaja spremenjenim okoliščinam poslovanja, saj se zaradi sodobnih tehnologij, ki spreminjajo navade potrošnikov, tako kot drugi poštni operaterji v EU-ju spopada z velikimi spremembami na trgu, zapiranje pošt opravičujejo v Pošti. Tako je z oktobrom znova zaprla nekaj svojih poslovalniC ali pa jim skrajšala čas poslovanja, med slednje spadata tudi pošti v Zagorju in Trbovljah.
Sedmega in 14. oktobra so oz. bodo skrajšali delovni čas za eno uro (z 19. na 18. uro) nekaterim večjim, bolj obiskanim poštnim poslovalnicam po Ljubljani in bližnji okolici, na Gorenjskem ter na Primorskem, Notranjskem in na Obali (pošte 1107 Ljubljana, 1110 Ljubljana, 1120 Ljubljana, 1215 Medvode, 1290 Grosuplje, 1360 Vrhnika, 1410 Zagorje ob Savi, 1420 Trbovlje, 4103 Kranj, 4105 Kranj, 4220 Škofja Loka, 4240 Radovljica, 4260 Bled, 4290 Tržič, 4102 Kranj, 5270 Ajdovščina, 5280 Idrija, 6210 Sežana, 6230 Postojna, 6310 Izola, 6320 Portorož, 5101 Nova Gorica, 1108 Ljubljana, 1113 Ljubljana, 1116 Ljubljana, 1230 Domžale, 1231 Ljubljana-Črnuče, 1260 Ljubljana-Polje.)
Kaj pravi Pošta Slovenije o novih prilagoditvah:
Skrajševanje delovnega časa pošt, čeprav naj bi bila v nekaterih gneča do njihovega zaprtja, na Pošti Slovenije opravičujejo z optimizacijo poslovanja ter poenotenjem delovnih časov z drugimi poštami po Sloveniji.
“V Pošti Slovenije stalno spremljamo učinke poslovanja posameznih pošt, izvajamo optimizacijo poštnega omrežja in delovnih časov. V skladu z racionalizacijo delovnih časov pošt smo na podlagi analize prometa in ob upoštevanju relevantnih dejavnikov, kot so organizacijska oblika, velikost pošte, glede na specifične funkcije, ki jih opravlja, ter števila gospodinjstev, ki jih pokriva, določili trenutni delovni čas ter ga poenotili z delovnim časom primerljivih pošt po Sloveniji,” navajajo in dodajajo, da bodo omenjene pošte še vedno odprte šest dni v tednu, s celodnevnim delovnim časom.
Vse manj povpraševanja po poštnih storitvah
Glede zapiranja in preoblikovanja pošt v manjših slovenskih krajih v PS-ju pravijo, da se pač morajo prilagoditi spremenjenim okoliščinam poslovanja, saj se zaradi “povečanja obsega elektronske komunikacije (e-substitucija) in sodobnih tehnologij, ki bistveno spreminjajo uporabniške navade potrošnikov, tako kot drugi poštni operaterji v EU-ju spopada z velikimi strukturnimi spremembami na trgu poštnih storitev.”
“Pri storitvah, ki jih uporabniki tradicionalno v največjem obsegu opravijo na poštnih okencih, v Pošti Slovenije v letih 2007‒2018 beležimo 32-odstotni upad pisemskih pošiljk, padec univerzalne poštne storitve je še bistveno višji (52 odstotkov) in tako se je količina teh pošiljk že prepolovila. Pri plačilnih storitvah pa beležimo že 63-odstotni upad. Spremenjenim okoliščinam se prilagajamo tudi tako, da optimiziramo poštno omrežje z uvajanjem t. i. pogodbenih pošt, v manjši meri tudi z zmanjševanjem števila pošt ter z optimizacijo delovnih časov pošt. Primerjalni podatki evropskih držav kažejo, da ima Pošta Slovenije precej visok delež lastnih pošt, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav. Tako je njen delež 71-odstoten, medtem ko ima npr. Nemčija samo 0,1, Nizozemska pa 0,3 odstotka lastnih pošt, vse ostalo so pogodbene. Majhen delež lastnih pošt imajo še Velika Britanija, in sicer 3,2 odstotka lastnih pošt, Irska 4,3 odstotka, Finska 9,3 odstotka ter Danska 10,4 odstotka,” pojasnjujejo na Pošti Slovenije.
Slovenija spada med evropske države z višjo dostopnostjo omrežja, gledano na število prebivalcev na pošto ali površino v kilometrih, ki jih pokriva ena pošta.
“Kot se dogaja tudi drugje po EU-ju in svetu, se bo trend upadanja klasičnih pisemskih pošiljk nadaljeval, obseg paketov bo naraščal, to pa terja od vseh poštnih operaterjev določene prilagoditve,” še dodajajo na PS-ju.